𝗩𝗲č𝗲𝗿 𝘀𝗹𝗮𝗺 𝗽𝗼𝗲𝘇𝗶𝗷𝗲 𝘇 𝗹𝗶𝘁𝗲𝗿𝗮𝗿𝗻𝗼 𝗴𝗼𝘀𝘁𝗷𝗼 𝗛𝗲𝗹𝗲𝗻𝗼 𝗭𝗲𝗺𝗹𝗷𝗶č Novembrski Ožuljeni jezik bo potekal v torek, 11. novembra 2025 s pričetkom ob 19.00 uri na prizorišču BarCode v Vetrinjskem dvoru. Dogodek bo kot običajno odprt za vse slamovske pesnice in pesnike, ki bi se ponovno ali prvič želeli predstaviti z izvirno interpretacijo avtorske poezije. Prireditev bo dnevu primerno – 11. novembra je Martinovo – potekala pod sloganom Ko verzi zorijo v pesmi. Prireditev bo povezovala performerka in moderatorka Mojca Frim, članica improligaške skupine Banda Ferdamana. Z literarno gostjo se bo pogovarjala urednica in moderatorka Ajda Strajnar.𝗣𝗿𝗶𝗷𝗮𝘃𝗲:na naslovu ozuljenijezik@gmail.com, 𝗟𝗶𝘁𝗲𝗿𝗮𝗿𝗻𝗮 𝗴𝗼𝘀𝘁𝗷𝗮: 𝗛𝗲𝗹𝗲𝗻𝗮 𝗭𝗲𝗺𝗹𝗷𝗶čHelena Zemljič (1995) je pesnica in urednica. Odraščala je v Jurovskem Dolu, študirala filozofijo in slovenski jezik ter književnost na Filozofski fakulteti v Mariboru, sedaj živi v Novem mestu. Večkrat se je uvrstila v finale Pesniškega turnirja in v ožji izbor natečaja Urška, njene pesmi so objavljene v več literarnih revijah in portalih. Bazen ki ga odnašajo robovi je njen knjižni prvenec.

VEČER SLAM POEZIJEOŽULJENI JEZIK S HELENO ZEMLJIČTorek, 11. november 2025 // 19.00 // Vetrinjski dvor

Ob izidu zbirke Sanje so večne, ki prinaša izbor najnežnejše, najbolj strastne in brezčasne lirike Ferija Lainščka iz zadnjih petintridesetih let, se bomo prepustili poeziji, pogovoru in glasbi. Vabimo vas na prav poseben literarni večer, posvečen eni najlepših oblik besede, ljubezenski pesmi. Feri Lainšček, pesnik panonske ravnice in eden najbolj priljubljenih slovenskih avtorjev, bo ob tej priložnosti bral svoje ... Read more

Branje poezije in pogovor z avtorjema. Ljubica Ribič in Milan Novak sta slovensko – hrvaški pesniški dvojec. Živita v Varaždinu, kjer sta gonilna sila društva Ritam misli, ki ob založniški dejavnosti aktivno sodeluje pri oblikovanju kulturnega življenja v mestu. Izdala sta več pesniških zbirk, leta 2020 skupno zbirko ljubezenske poezije v slovenskem jeziku Ladja iz lubja. Vabljeni na pesniški performans in pogovor z avtorjema, ki ga bo moderiral Bojan Sedmak. Foto: Boštjan Lah za MKC Maribor

Predstavitev knjige Roman Voranc je prva od dveh knjig Toneta Partljiča, spisanih po motivih iz življenja koroškega pisatelja Prežihovega Voranca. Pripoved nas ponese nazaj k mlademu Vorancu, ki je ravno zapustil dom in ga je v svoj vrtinec kmalu posrkala 1. svetovna vojna. Pogovor z avtorjem bo usmerjala Darka Tancer-Kajnih. Dogodek pripravljamo v sodelovanju s KUD Marice Kerenčič Pesnica in založbo Beletrina.

V četrtek, 13.11.2025, vas zato ob 19. uri vabimo v Vetrinjski dvor na večer palestinske poezije, kjer se bomo s pesmimi sprehodili po preteklosti okupacije in upora. Mahmud Darwish, Jaz sem od tam Jaz sem od tam in nosim spomine.Rodil sem se, kot se rodijo drugi.Imam mater in hišo z veliko okni.Imam brate, prijatelje in mrzlo okno zaporniške celice.Imam svoje valove, ki so pogoltnili galebe in imam svoj pogled.Imam zelenje v izobilju in imam svojo luno, ki ima zadnjo besedo.Zrna za ptiče in nesmrtno oljko.Po tej zemlji sem hodil že pred okrvavljenimi meči,ki so spremenila telesa za pojedino.Jaz sem od tam.Nebo vračam k svoji materi ko ta joče za svojo zemljo.Jokam, da bi me oblak zopet prepoznal.Naučil sem se vse govore, ki so primerni za krvavo sodišče, da bi porušil njegove temelje.Naučil sem se vse govore in jih razčlenil, da bi sestavil eno besedo,to je beseda:domovina… Domovina.Nam je morda nekaj samoumevnega imeti lastno domovino. Za Palestince to ne velja. Domovina je zanje polje boja za preživetje, boja proti okupatorju in boja za osnovne človekove pravice. Palestinski pesniki in pesnice so se za svobodo od reke do morja borili s poezijo, ki tako ostaja večna priča njihovega obstoja. En teden preden je palestinskega pesnika Refata Alareera umorila izraelska vojska, je objavil pesem z naslovom Če moram umreti. To je bilo 7. decembra 2023, po dveh mesecih genocida v Gazi. Recitacijo te pesmi je letos poleti posnela palestinska deklica Sara skupaj z ostalimi vrstniki. Nastopiti bi morala v Ljubljani na festivalu Plavajoči grad. A jo je dan po objavi recitacije umorila izraelska vojska. Palestinska poezija je zadnjih sto let prežeta s trpljenjem zatiranih in uporu proti imperializmu. Pesnice in pesniki skozi verze pripovedujejo svoje življenje in s tem tvegajo, da jih bo okupator strpal v zapor, jih mučil ali umoril. Pisanje pesmi je zanje smrtno nevarno. Že samo obstajati kot Palestinec, Palestinka, je zadnje smrtno nevarno. In na nas je, da pozorno poslušamo, kaj nam imajo za povedati. Prisluhnili bomo slovenskim prevodom pesmi Refaata Alareera, Fadwe Toukan, Muina Bseisa, Taufiqa Zijada, Samiha AlQasima, Mahmuda Darwisha in v Sloveniji živečega Palestinca in pesnika Fawzija Abder Rahima, ki je skupaj s soprogo Darinko večino teh pesmi tudi prevedel. Dotaknili se bomo njihovih življenj in ugotavljali, kako je okupacija oblikovala njih kot osebe ter vplivala njihovo ustvarjanje. Večer bodo obogatila tudi branja pesmi v arabščini in glasbeni vložki mlade glasbenice Veronike Kašman. Najmanj kar lahko naredimo je, da poskrbimo, da Refat, Sara, Muin, Samih, Fadwa in ostali Palestinci in Palestinke niso umrli zaman. Njihov boj je naš boj, je boj za človečnost. Njihova poezija je naše orodje, iz katere črpamo moč za upor. Uporabimo jo.

Ponovitev literarnega sprehoda z literarnim zemljevidom: Po mariborskih poteh Josefa Erdmana V petek, 14. 11. 2025, ob 16. uri vas vabimo na literarni sprehod z literarnim zemljevidom Po mariborskih poteh Josefa Erdmana. Literarni zemljevid je nastal po predlogi romana Draga Jančarja Severni sij. Prvič je izšel leta 2021 (Društvo za sodobno umetnost X-OP) in bil ponatisnjen leta 2024 (Združenje KODA MODRO). Pot bo vodila Tonja Jelen, ki je zemljevid tudi idejno zasnovala, oblikovala ga je Dijana Božić. Literarna pot poteka po središču Maribora od železniške postaje do Alojzijeve cerkve.

Codovci verjamemo, da se dobre ideje – tako kot dobra kava – razvijejo počasi, z mislijo na skupnost in planet.Zato vas vabimo na zaključni dogodek natečaja za najboljše haikuje, s katerim smo iskali tri vrstice, ki dišijo po kavi, skupnosti in trajnosti. Ob topli skodelici bomo razglasili zmagovalne haikuje, podelili nagrade najboljšim ustvarjalkam in ustvarjalcem ter z novimi trajnostnimi lončki za kavo za s sabo v Vetrinjcu nazdravili tudi našim 20 letom delovanja. Pridite po svoj odmerek poezije in dobrih namenov.