Potovanje družine S. skozi 20. stoletje ni kranjska različica Stotih let samote, ampak napol dokumentarna pripoved o rodu spod Stola, od koder je izhajala tudi Prešernova mati Mina. O rodu, ki ni hotel biti pasiven opazovalec zgodovine, ampak je skušal postati njen sooblikovalec, čeprav je nosil s seboj temno senco dvoma o življenju in iskal odrešitve pod praznim nebom, v smrti.

Zbor ženskih likov, od pesnice Vide Jerajeve do hčera revolucionarjev, narodnih herojev, odraščajočih konec petdesetih in v začetku šestdesetih let minulega stoletja, ozemljuje moške like, živeče bolj v območju idej kot njihovih uresničitev. Tako kot je za žensko rojstvo otroka radost, je njegova smrt nedoumljiva sila, sla po življenju, po boju, po zmagi.

Ko se stoletje dopolni in Slovenci dobimo samostojno državo, se zgodovina v enem samem avgustovskem popoldnevu kot na vrtiljaku zavrti, živi in mrtvi zaplešejo v neobveznem nedeljskem klepetu ...

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo v Stari dvorani SNG Maribor, traja 3 ure 35 minut in ima en odmor.

Produkcija: SNG Drama Ljubljana
Premiera: 8. december 2018, SNG Drama Ljubljana

*****
Režiser Ivica Buljan
Umetniški svetovalec Robert Waltl
Dramaturginja Mojca Krajnc
Avtor razstave Kapital 2018 IRWIN
Kostumografka Ana Savić Gecan
Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar
Oblikovalca svetlobe in videa sonda57 in Toni Soprano Meneglejte
Lektor Arko
Asistent režiserja Luka Marcen
Asistentka kostumografke Sara Smrajc Žnidarčič

Zasedba
Anton Santini (1845–1929) Janez Škof
Katarina (1850–1919), njegova druga žena Veronika Drolc
Anton Santini ml. (1875–1892), njun sin Gal Oblak
Ivan Santini (1851–1936), Antonov brat, kanonik Saša Tabaković
Vida Vovk (1875–1932), učiteljica v Zasipu in pesnica Nina Valič
Ivo Santini (1882–1923), Antonov in Katarinin sin Klemen Janežič
Marija (1885–1958), rojena Entor, njegova žena Pia Zemljič
Vladimir (1908–1988), ilegalno ime Ivo, njun sin Aljaž Jovanović
Armela (1907–1987), njuna hči Maša Derganc
Bogdan (1912–1939), njun sin Andraž Harauer
Vida (1913–1993), njuna hči Sabina Kogovšek
Leon Okrožnik (1905–1942?), Armelin zaročenec, pozneje mož Nik Škrlec
Egidij Matič (1911–2002), Vidin zaročenec, pozneje mož Martin Mlakar
Tatjana (1939–1989), hči Bogdana Santinija in Mete Štraus Lana Bučevec
Tili (1936) Nika Vidic
Mira (1915–2007), ilegalno ime Vlasta Barbara Cerar
Alojz (1908–1942), ilegalno ime Štefan, njen mož Žan Brelih Hatunić
Nasta (1941), njuna hči Julija Klavžar
Vlasta (1946), hči Mire – Vlaste in Vladimirja – Iva Lara Fortuna
Ivo (1948), sin Mire – Vlaste in Vladimirja – Iva Luka Bokšan
Nastja (1941–1991), Armelina in Leonova hči Saša Pavlin Stošić
Pesnik, Hauptman Sterngrüber, Zasliševalec Marko Mandić

*****
O režiserju
Na zagrebški univerzi je študiral politične vede, nato francoski jezik in književnost ter primerjalno književnost. Nekaj časa je delal kot novinar in se z gledališčem srečal ob pisanju kritik za časopis Slobodna Dalmacija. Sprva v Franciji in nato v Sloveniji je začel pri uprizoritvah sodelovati kot dramaturg, leta 1995 je začel režirati. Kot režiser ustvarja v različnih evropskih državah, s svojimi uprizoritvami pa je gostoval na priznanih festivalih po svetu in prejel številne mednarodne nagrade. Deluje tudi kot umetniški vodja, direktor festivalov, urednik, prevajalec, predavatelj in prirejevalec besedil. Med letoma 1998 in 2002 je bil ravnatelj Drame Hrvaškega narodnega gledališča v Splitu, leta 1999 pa je skupaj z Robertom Waltlom v Ljubljani ustanovil Mini teater. Od leta 2014 je ravnatelj Drame Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu.

O producentu
SNG Drama Ljubljana je osrednje dramsko gledališče v Sloveniji z največjim, najprepoznavnejšim in najuglednejšim ansamblom, v katerem je trenutno 43 igralk in igralcev. Na repertoarju ima klasično, sodobno in eksperimentalno gledališko produkcijo.

*****
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v Medetaži SNG Maribor.

CLOCKWORK (rock – Germany)
LAST STOP (rock - Slovenia)

Links:

CLOCKWORK
Facebook: https://www.facebook.com/clockwork.rockmusic/
Youtube: https://www.youtube.com/watch?v=O1uQzyY-f-M&fbclid=IwAR3dZELXtQGWgpZpR-gcIjIfwJYiN1nCSLd72fYJKb_RX3d7CsILrlSIGmQ

LAST STOP
FAcebook: https://www.facebook.com/Last-Stop-519525141904811/

Narava zahteva žrtev. Skupnost organizira žrtvovanje. Žrtev je naivno čist in brezkompromisno predan posameznik, ki je pripravljen odplesati v smrt za dobrobit skupnosti. Žrtvovanje je mnogokrat povezano z manipulacijo. Prav tako je lutka mnogokrat prispodoba manipulacije. V omenjenem se zlivata dva fragmenta razmišljanja, ki vodita do uprizarjanja Posvetitve pomladi z lutkami. Gre za gibalni izziv, ki zajema razumevanje gibanja kot prispodobo za preživetje in gre za veliko več kot le za manipulacijo. Gre za vprašanje, koliko življenja zmoremo vdahniti nečemu, kar bomo kmalu žrtvovali.

Lutkovni balet je nastal na glasbo ruskega skladatelja Igorja Stravinskega, ki je eno najbolj kontroverznih skladb v zgodovini glasbene umetnosti napisal v začetku 20. stoletja. Danes se zdi skoraj neverjetno, da je ta priljubljena in cenjena skladba ob premieri v Parizu doživela škandal, da je bila koreografija Vaclava Nižinskega ocenjena kot katastrofalna, glasba pa nerazumljena.

*****
Sklop: spremljevalni program
Predstava bo na Tribuni na Velikem odru SNG Maribor, traja 45 minut in nima odmora.

Produkcija Lutkovno gledališče Ljubljana.
Premiera: 21. 3. 2019, Lutkovno gledališče Ljubljana

*****
Režiser Matjaž Farič
Avtor glasbe Igor Stravinski
Avtorica likovne podobe Barbara Stupica
Dramaturginji Staša Prah, Nika Švab
Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak
Avtor video projekcij Jure Lavrin
Vodja predstave in oblikovalec zvoka Luka Bernetič
Oblikovalec svetlobe Kristjan Vidner
Scenski tehnik Klemen Sašek
Izdelava lutk, scene in kostumov Zoran Srdić, Iztok Bobić, Polona Černe, Zala Kalan, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Hana Juta Kozar, Michelle Wren, Špela Ulaga, Zlatko Djogić, Lara Mastnak, Mark Nikolič, Ana Johana Scholten, Rok Hrovatin, Anja Vasiljević, Petra Koželj, Eva Trampuš, Katarina Tadina, Helene Koch, Uroš Mehle s. p., Vladson

Zasedba
Voranc Boh, Jan Bučar, Lovro Finžgar, Klemen Janežič k. g., Iztok Lužar, Matevž Müller, Dušan Teropšič k. g.

SYNTAPIENS::IZ /Reka, Reka/ je gledališki dogodek, ki je v celoti posvečen impresivnemu umetniškem opusu Ive Zupančič, prejemnici Borštnikovega prstana, ki je leta 1962 premierno odigrala vlogo Reke v krstni izvedbi Otroka Reke dramatika in pesnika Daneta Zajcav režiji Tarasa Kermaunerja. Projekt Reka, Reka spada v vesolje petdesetletne gledališče predstave Noordung::1995-2045, ki se ukvarja z usodo gledališča po tem ko se ta umetnost po modernizmu v 20. stoletju odpove mimetičnemu, figuralnemu, pripovednemu in je usmerjena v abstrakcijo.

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo v Umetnostni galeriji Maribor (UGM), traja 1 uro 10 minut in nima odmora.

Produkcija: Zavod Delak
Premiera: 19. 12. 2018, Osmo/za

*****
Režiser Dragan Živadinov
Lektura Špela Kopitar
Kostumografka in scenografka Dunja Zupančič
Avtor digitalne konstrukcije Miha Turšič
Avtor glasbe in oblikovalec zvoka Dario Seraval
Oblikovalec svetlobe Janez Kocjan
3D tisk Luka Frelih
Tehnični vodja Anže Rogelja

Zasedba
Iva Zupančič Miranda Trnjanin
Pesnik Dane Zajc Borut Veselko
Dramatik Dane Zajc Marko Mlačnik
Tujec Davor Janjić

*****
O avtorju
Dragan Živadinov je študiral na UL AGRFT in sredi 80. let soustanovil eksperimentalne projekte (Gledališče sester Scipion Nasice, Rdeči pilot, Kozmokinetični kabinet Noordung). Bil je soustanovitelj umetniškega gibanja Neue Slowenische Kunst. Ukvarja se z gledališčem na medmrežju in z zgodovinsko-estetskimi prispevki sodeluje v Centru za raziskave scenskih umetnosti Delak. Je utemeljitelj retrogardističnega postopka v gledališču, zagovarja načela umetnostnih avantgard 20. stoletja (futurizem, konstruktivizem, konceptualizem). Prestal je selekcijo za kozmonavta.

O producentu
Zavod DELAK je produkcijski center za raziskavo scenskih umetnosti. Njegova osrednja dejavnost je produciranje postgravitacijske umetnosti.

*****
Prvi predstavi na isti lokaciji sledi pogovor z ustvarjalci (ob 19.45).

Med vožnjo in na postajah se izrisuje zgodba violinistke, ki z vlakom potuje po Evropi: od deklice, ki je hotela postati vrhunska glasbenica, pa je oče zapravil denar za njeno šolanje, do starke, ki je vse življenje preživela kot ulična glasbenica. Asociacija na Andersenovo "deklico z vžigalicami" je večplastna. Težka ekonomska situacija, zapleten odnos s propadlim očetom, iskanje prostora v današnji Evropi, ki je vse bolj izključujoča, prepredena z žicami, zidovi in vsakršnimi omejitvami, vse to spominja na položaj številnih nadarjenih posameznikov, ki ta hip iščejo zavetje, v katerem bi lahko razvili svoje potenciale. A Evropa je zanje pogosto le "bleda mati", izmojstrena v zavračanju azila in zbijanju upov. Brez očetov, ki niso znali ali zmogli zaščititi svojih otrok, so ti le sirote na prepišnih peronih našega hladnega, odtujenega tehnokratskega sveta. A ker jih žene neustavljiva potreba po umetniškem izražanju, se oprijemajo še tako pičlih možnosti, da bi obogatili življenje sebi in naključnim mimoidočim.

Na meji med stvarnim in sanjskim svetom, med prepoznavnimi, pogosto neprijetnimi situacijami na mejah in postajah ter spomini in prividi, v katerih se prepletajo časi in jeziki, glasba in poezija, trpkost in lepota življenja.

*****
Sklop: spremljevalni program
Predstava bo na Malem odru SNG Maribor, traja 1 uro 10 minut in nima odmora.

Produkcija SNG Drama Ljubljana v koprodukciji z Moving Music Theatre, Bitola, (MK)
Premiera: 26. 5. 2018, Mala drama SNG Drama Ljubljana

Naslov izvirnika Djevojčica sa žicama

*****
Režiser Marjan Nečak
Avtorica pesmi Ana Bunteska
Prevajalka in dramaturginja Darja Dominkuš
Skladatelj, scenograf in oblikovalec luči Marjan Nečak
Kostumografka Nataša Filipovič
Lektorica Tatjana Stanič
Avtor videa Marin Lukanović
Koreograf Žigan Krajnčan
Prevajalka pesmi v angleščino Elena Kitanovska
Prevajalka besedila v angleščino Maja Hrgović
Prevajalka odlomkov v nemščino Valentina Ilievska
Svetovalka za angleščino Darja Dominkuš
Svetovalka za nemščino Eva Kraševec

Zasedba
Ona Barbara Cerar
On Uroš Fürst
Glas Policista Branko Šturbej

Med vožnjo in na postajah se izrisuje zgodba violinistke, ki z vlakom potuje po Evropi: od deklice, ki je hotela postati vrhunska glasbenica, pa je oče zapravil denar za njeno šolanje, do starke, ki je vse življenje preživela kot ulična glasbenica. Asociacija na Andersenovo "deklico z vžigalicami" je večplastna. Težka ekonomska situacija, zapleten odnos s propadlim očetom, iskanje prostora v današnji Evropi, ki je vse bolj izključujoča, prepredena z žicami, zidovi in vsakršnimi omejitvami, vse to spominja na položaj številnih nadarjenih posameznikov, ki ta hip iščejo zavetje, v katerem bi lahko razvili svoje potenciale. A Evropa je zanje pogosto le "bleda mati", izmojstrena v zavračanju azila in zbijanju upov. Brez očetov, ki niso znali ali zmogli zaščititi svojih otrok, so ti le sirote na prepišnih peronih našega hladnega, odtujenega tehnokratskega sveta. A ker jih žene neustavljiva potreba po umetniškem izražanju, se oprijemajo še tako pičlih možnosti, da bi obogatili življenje sebi in naključnim mimoidočim.

Na meji med stvarnim in sanjskim svetom, med prepoznavnimi, pogosto neprijetnimi situacijami na mejah in postajah ter spomini in prividi, v katerih se prepletajo časi in jeziki, glasba in poezija, trpkost in lepota življenja.

*****
Sklop: spremljevalni program
Predstava bo na Malem odru SNG Maribor, traja 1 uro 10 minut in nima odmora.

Produkcija SNG Drama Ljubljana v koprodukciji z Moving Music Theatre, Bitola, (MK)
Premiera: 26. 5. 2018, Mala drama SNG Drama Ljubljana

Naslov izvirnika Djevojčica sa žicama

*****
Režiser Marjan Nečak
Avtorica pesmi Ana Bunteska
Prevajalka in dramaturginja Darja Dominkuš
Skladatelj, scenograf in oblikovalec luči Marjan Nečak
Kostumografka Nataša Filipovič
Lektorica Tatjana Stanič
Avtor videa Marin Lukanović
Koreograf Žigan Krajnčan
Prevajalka pesmi v angleščino Elena Kitanovska
Prevajalka besedila v angleščino Maja Hrgović
Prevajalka odlomkov v nemščino Valentina Ilievska
Svetovalka za angleščino Darja Dominkuš
Svetovalka za nemščino Eva Kraševec

Zasedba
Ona Barbara Cerar
On Uroš Fürst
Glas Policista Branko Šturbej

Karavana klubskega Maratona se letos ustavi v dvorani Gustaf s štirimi bendi. Bring on The Vanguards, GLOG, Pantaloons in Parliament Attack

Bring on the Vanguards
(Prerojeni novogoriški rock’n’roll swagger)
Novogoriški trio Bring on the Vanguards, ki je pred kakšnimi petimi leti s svojimi melodičnimi, umazanimi riffi že učinkovito tresel slovenske odre, a nato poniknil, se zdaj vrača v novi, prečiščeni in bolj osredotočeni podobi. Triletna pavza je bend od zvokov stonerske puščave zapeljala v smer bolj premišljenega in prefinjenega, a še vedno samozavestno nagruvanega raziskovanja ameriške garaže, s tem pa morda celo na prag nečesa res velikega.

GLOG
(Posthardkoraška poetična preganjavica)
Po nekaj letih skrivanja v kleti sta se Matija Širok in Gregor Vuga oziroma dvojec GLOG končno odločila napraviti prvi korak v svet. S kitaro, različnimi efekti in vokalom v svoji glasbi zrcalita žanre postrocka, posthardcora, eksperimenta in spoken worda z močnimi vplivi bendov, kakršna sta Slint in Ulver. Stojita pa tudi za močnimi besedili, ki nikogar, ki bo prisluhnil, ne bodo pustila mirno spati.

Pantaloons
(Hopa cupa brass bend s Primorske)
Trio Pantaloons je le kako leto star energičen kolektiv, ki v svoji glasbi spomni tako na svirke balkanskih trubačev kot na novo mladostno londonsko jazz sceno. Operirajo le s tubo, saksofonom in bobni, a vseeno si lahko privoščijo tripe v elektrofunk, dubstep, broken beat ali jazz. V svojem ubranem ritmu in kot najbolj plesno razpoložen člen letošnje klubske karavane Pantaloons nikakor ne bodo dopustili ravnodušja na obrazih poslušalcev.

Parliament Attack
(Novomeške punkrockerske pavlihe)
Parliament Attack je zgodba štirih veščih muzikantov, hudomušnežev iz dolenjske prestolnice, ki so se v slabih devetih letih obratovanja mnogim prikupili s svojim smislom za humor, polno vrečo idej in kovčkom zajebancij. Strumen punk rock format po potrebi opremijo tudi s poetičnimi baladami ali skoki v psihedelične vode, ki so obogatili njihova dosedanja dva albuma, vsekakor pa poživijo tudi njihove koncerte.

vstopnina: prispevki

Likovno-performativna etuda z lutkami Georges je nastala ob srečanju Julike Mayer, lutkovne ustvarjalke iz Stuttgarta, in Mylène Benoit, koreografke in likovne umetnice iz Lilla. Igra se z biografijami in fikcijo ter v plesni in lutkovni umetnosti raziskuje nevidnost mrtvih v zahodni civilizaciji; ugotavlja, "kako nekateri živi zmorejo pozdraviti prisotnost mrtvih." V predstavi odzvanja več glasov: glasovoma obeh igralk so se na dvorišču Liceja Saint Joseph v Avignonu pridružili drugi.

V dokumentarnih posnetkih slišimo intervjuje z grobarji in svojci. Umetnici zanimajo poklici, ki so zaradi stika s smrtjo marginalizirani. Ujeli sta pripovedi, gibanje, geste in navade, da bi oživili mrtva telesa. Sprašujeta se: Kaj če naju pri tem mrtvi podpirajo, celo tolažijo? Kaj če so z nama, prisotni s svojim esprijem in humorjem? K ponovni oživitvi v novem kontekstu sta povabili lutke iz predstav, ki niso več "žive", lutkovnih umetnikov Gisele Vienna, Renauda Herbina, Ute Gebert, Arnauda Louski-Pana in Paula Duarta. Te lutke izstopajo iz svojih škatel, vreč, letalskih kovčkov kot v posvečenem ritualu.

Mylène Benoit in Julika Mayer oktobra 2019 v Lutkovnem gledališču Maribor razvijata medgeneracijski projekt pod okriljem Francoskega inštituta v Ljubljani ter Goethe-Instituta. V projektu sodelujeta Dom Danice Vogrinec in OŠ Toneta Čufarja Maribor.

*****
Sklop: spremljevalni program
Dogodek bo v Minoritski cerkvi in traja 30 minut.

Produkcija Contour Progressif (FR) v koprodukciji s SACD, Festival d'Avignon (FR)
Premiera 2018, Festival d'Avignon

Zasnova in izvedba Mylène Benoit in Julika Mayer

****
S podporo L'échangeur-CDCN Hauts-de-France (FR), Internationales figuren.theater.festival Erlangen (DE), Fitz! Zentrum für Figurentheater Stuttgart (DE)

Molière je bil igralec in dramatik, čigar komedije s svojim žlahtnim, poglobljenim in kritičnim humorjem nikomur ne prizanašajo in sodijo v sam vrh klasične komediografije. Za gledališče je začel pisati, ko je v Lyonu kot vodja gledališke skupine srečal italijanske igralce in se navdušil nad njihovim načinom igranja. Ljudomrznik je nastal leta 1666 in takoj doživel velik uspeh.

Glavni junak Alcest je tip pravičnika, ki ne trpi moralnih napak okolja, zato jih ostro kritizira in vsakomur v obraz pove vse, kar mu gre. Čeprav mu prijatelj Filint priporoča prizanesljivost in uvidevnost do bližnjih, ga Alcest ne posluša. Josip Vidmar takole analizira "avtoportretne" vzporednice med Molière in Alcestovim položajem: "V Ljudomrzniku gre za izpoved o najtežjem času avtorjevega življenja, o Molièrovih najbolj grenkih in najbolj skritih mislih o ljubezni, prijateljstvu, o ljudeh in vrednosti sveta. Njegov zdravi in zdravilni smeh je tu samo še bled, bolesten refleks ustnic, ki se trudijo smejati. Boj za smeh je v Ljudomrzniku pretresljiv. To je boj zoper poslednji obup. Če se Molière ljudomrzniku ne bi vsaj skušal smejati, bi se moral zlomiti."

*****
Sklop: tekmovalni program
Predstava bo v Stari dvorani SNG Maribor, traja 2 uri 15 minut in ima en odmor.

Produkcija: Slovensko ljudsko gledališče Celje
Premiera: 21. februar 2019, SLG Celje

*****
Režiserka Nina Rajić Kranjac
Prevajalec Josip Vidmar
Dramaturginja Alja Predan
Scenografka Urša Vidic
Kostumograf Andrej Vrhovnik
Avtor glasbe Branko Rožman
Koreografka Tanja Zgonc
Lektor Jože Volk
Oblikovalca svetlobe Borut Bučinel, Jernej Repinšek
Asistentka kostumografa Ana Janc

Zasedba
Alcest, Celimenin ljubimec Blaž Dolenc
Filint, Alcestov prijatelj Nejc Cijan Garlatti k. g.
Celimena Nataša Keser k. g.
Oront, Celimenin ljubimec; Klitander, marki; Gardist maršalskega sodišča Francije Aljoša Koltak
Elianta, Celimenina sestrična Tanja Potočnik
Arsinoa, Celimenina prijateljica; Bask, Celimenin sluga Lučka Počkaj
Akast, marki; Du Bois, Alcestov sluga Damjan M. Trbovc

*****
O režiserki
Že med študijem na UL AGRFT je za svoje režijsko delo prejela nagrade: študentsko nagrado za najboljšo produkcijo v celoti, za predstavo tisočdevetstoenainosemdeset (S. Semenič) nagrado za najboljšo produkcijo na Mednarodnem festivalu dramskih umetnosti v Zagrebu in Šeligovo nagrado za najboljšo slovensko uprizoritev na Tednu slovenske drame. Leta 2014 je prejela akademijsko Prešernovo nagrado za režijo. Leta 2015 je sprejela rezidentsko mesto v Gledališču Glej, kjer je režirala Zborovanje ptic (J. C. Carri.ra in P. Brooka), s katero je na 56. mednarodnem gledališkem festivalu MESS v Sarajevu osvojila dve nagradi. Leta 2016 je za režijo iste predstave prejela Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. 2018 je prejela Borštnikovo nagrado za najboljšo režijo (Naš razred, Prešernovo gledališče Kranj).

O producentu
Gledališče Celje je edino profesionalno in repertoarno gledališče v Savinjsko-Šaleški regiji. V Gledališču Celje ustvarjajo vrhunski gledališki ustvarjalci, tako igralci kot režiserji in drugi sodelavci. Vsako sezono pripravimo šest premiernih uprizoritev za odrasle in eno za otroke. Pokrivamo vse gledališke žanre, domačih in tujih avtorjev, tako klasična dela kot novitete. Naše ključno vodilo je zadovoljno občinstvo, aktivno pa smo vpeti tudi v širšo lokalno skupnost.

*****
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci v Medetaži SNG Maribor.

PREDSTAVITEV NOVEGA ALBUMA
TRETJI KANU – PLOVEMO

25. oktober KGB Maribor

Po debitantskem albumu z naslovom V vesolje se kanujevska družina podaja novim pustolovščinam naproti. Ob tej priložnosti vas vabimo da zaplujete z nami, 25. oktobra V KGB Maribor!

Skladbe Nekaj je, Umakni se in Kositri nakazujejo melodično strugo kanuja – z rdečo nitjo v sporočilnosti in zgodbah, ki jih prevaža v tem malem plovilu. Album, ki prihaja poleg Igorja Ilića ustvarja tudi priznani producent Peter Penko.

Prisedite v Tretjega

Zasedba:

Anja Pavlin (vokal) , Jan Medle (vokal, akustična kitara), Žiga Dobravc (bobni), Tomi Perinčič (električna kitara, lap steel), Dejan Gerbec Radaković – Sondža (bas kitara)

Presented by Panika & Ziggi Rolling Papers

Petek, 25.10.2019
23.00 - 04.45
Jazz Klub Satchmo

Po dolgem dolgem predolgem premoru se nam v petek, 25.10.2019 v Jazz Klub Satchmo ponovno obeta razvratni večer!

Tokrat bodo glavno vlogo prevzeli Matter, ki veljajo za nesporne vladarje slovenske urbane scene. Dacho, Tunja in Levanael so Mariborskemu občinstvu že dobro znani saj so na lanskem FAK festivalu nedvomno poskrbeli za nepozabno, navdihujoče in razprodano doživetje.
Tokrat lahko ponovno pričakujemo intenzivno zmes surrealnih komadov iz vseh treh albumov, zaradi katerih se jih težko spregleda vse od razprodanih koncertnih dvoran do zakotnih temnic na robu mapiranega ozemlja.

Po koncertu bo glavno vlogo prevzel YNGFirefly 🔥
YNGFirefly, protagonist zdaj že uveljavljenih Panika zabav, ki ga ni potrebno posebej opisovati, vas bo ponovno popeljal preko mej normalnega in iz vsakega posameznika potegnil delčke njegove podzavesti.

VJ: Lord animacije Dorijan Šiško $$$

Informacije o vstopnicah bodo na voljo v naslednjih dneh.
Spremljajte objave na strani Panika in na dogodku.

Za dodatne informacije nas prosim kontaktirajte na:
https://www.facebook.com/panika.x/
ali
https://www.instagram.com/_panika______/

16+ (Na vhodu je treba imeti pripravljen veljaven osebni dokument)

Zaj pa panika ne!

Če za Maribor kaj drži kot pribito, je to trditev, da smo mesto vina. Že v listini iz leta 1164, v kateri je prvič zapisan Marchburch, nekdanji grad na Piramidi, po katerem je mesto dobilo ime, je govora o vinogradih, slabih sto let zatem so pisno izpričani tudi vinogradi na tem griču. Na Lentu raste najstarejša trta na svetu, podzemlje skriva eno največjih vinskih kleti v srednji Evropi, okoliški griči so prekriti z vinogradi in na sv. Martina dan je v mestu največje martinovanje v državi.
Sprehod kult:ura z vinombo tekel po poteh, ki so tako ali drugače povezane z vinom, ne samo v žlahtni obliki, ampak tudi takrat, ko "vino brcne pamet v rit", kot zapoje Mariborčan Zoran Predin. Vodič bo sam brat nekdanjega avstrijskega cesarja, nadvojvoda Janez, ki pozna tudi avtorja ponarodele En hribček bom kupil.

Prijave na vividcity.office@gmail.com

Rajzefiber raziskuje, odgrinja, spodbuja in igrivo prikazuje raznolike zgodbe mesta in njegovih prebivalcev. V sodelovanju s prebivalci, organizacijami, restavracijami, študenti, profesorji, muzeji in gledališči razvija sprehode, razstave, predstave, raznolike kulturne dogodke za skupno razkrivanje skritih strani mesta.