38. Folkart: Velika povorka
Maribor center / Sodni stolpPovorka poteka od Sodnega stolpa mimo Vodnega stolpa do Glavnega trga, nato pa skozi Gosposko ulico vodi vse do končne postaje na Trgu Leona Štuklja. 38. MEDNARODNI CIOFF® FOLKLORNI FESTIVAL30. 6.–4. 7. 2026 Mednarodni CIOFF folklorni festival FOLKART v Mariboru, že od samega začetka član svetovne nevladne organizacije CIOFF, je največji folklorni festival v Sloveniji. Je eden najboljših in najvidnejših v Evropi ter v folklornem svetu. Prvi tovrstni festival na svetu, ki je bil počaščen s pokroviteljstvom UNESCO. FOLKART, NAŠE OKNO V SVET Zadnjih 37 let je mariborski Folkart v naše mesto in v Slovenijo pripeljal najvidnejše svetovne folklorne skupine, ki so nas vsako leto znova navdušile, nas s svojimi zgodbami preselile na mnoge različne kontinente in popeljale daleč preko običajnih obzorij. Do letos smo tako spoznali kulturo in tradicijo iz kar 83 različnih držav sveta. Izjemna svetovna nesnovna kulturna dediščina nam govori o ljudeh z bližnjih in najbolj oddaljenih kontinentov, o njihovem načinu življenja, dela, vedenja, verovanja ter o predanosti vrednotam, ki so ključnega pomena za vse generacije. Kultura je vrednota, je pripadnost in spoštovanje; predvsem pa je osnovni temelj obstoja slehernega naroda na svetu. Ravno zato je Folkart naše OKNO V SVET – je pravi praznik svetovne nesnovne kulturne dediščine, življenja in upanja. In res upajmo, da bo tako tudi v prihodnje. Glasniki kulture in tradicije bodo letos v Maribor prišli z vsega sveta že 38. zapored. Imeli bomo priložnost doživeti kulturo kar štirih držav, ki še nikoli niso nastopile na Folkartu. Na 38. Folkart prihajajo skupine iz Evrope, Afrike, Azije, Južne Amerike in Karibov (Severne Amerike). S svojimi edinstvenimi zgodbami bodo naše mesto ogrnile v pisane barve in trenutke veselja. Z juga Afrike, iz Bocvane, glavnega mesta Gaborone, prihaja skupina, ki živi za petje, ples in ritme. »Svetu želimo prikazati vse, od globokih ritmov Tsutsubeja v Kalahariju do divjega topotanja Patiesa na jugu. To je naše praznovanje življenja. S srcem, z veseljem.« Iz Bolivije, slikovite celinske države v Južni Ameriki z najvišje ležečo administrativno prestolnico na svetu La Paz, nam bo skupina profesionalcev prinesla delček njihove edinstvene kulture, bogate mešanice vplivov andskih domorodcev in španskih kolonialistov. Poljska, obmorska država v Srednji Evropi, ki meji na Baltsko morje, k nam pošilja eno najboljših skupin v državi; študenti iz Krakova nas bodo pritegnili z mladostno energijo in popolno predanostjo bogati tradiciji svoje dežele. Spet z drugega konca sveta, s tropskega otoka Portorika v vzhodnih Karibih, prihaja skupina zanesenjakov, ki jim je salsa v krvi; osredotočeni so na svojo kulturo, ples in glasbo. So strastni ljudje, polni življenja. Severna Makedonija, dežela sonca in nasmejanih ljudi, ki ji pravijo tudi biser Balkana, k nam pošilja pomlajeno skupino dobrih znancev, ki nam bodo ponovno razgreli srca in nam pokazali, da je makedonska kultura ena najbogatejših, globoko zakoreninjenih kultur v dediščini svoje dežele. Iz osrčja Azije, iz Uzbekistana, ki ga obkrožata najpomembnejši reki Srednje Azije Amu Darja (Oxus – Mati vseh rek) in Sir Darja (Jaxartes), prihajajo k nam profesionalci, državni ansambel iz Taškenta. Od tam, kjer se prepletajo tisočletna islamska tradicija, mistična lepota in izjemna gostoljubnost ljudi. To pisano bero svetovne kulture pa bodo zaokrožili, seveda, kdo drug kot naši Kudovci, izjemni domačini, člani Akademske folklorne skupine Študent, ki bodo ponosno predstavljali Slovenijo. Od 30. junija do 4. julija bo Maribor ponovno poln plesa, glasbe in pesmi, barvitih narodnih noš, veselih obrazov, optimizma ter razigranega vzdušja. Kar je več kot pomembno v teh norih časih. V času festivala bomo folkloriste srečevali po centru mesta, na Lentu in tudi v Mestnem parku. Ob otvoritvi in zaključku 38. Folkarta pa bodo nastopili na Glavnem odru Festivala Lent na Trgu Leona Štuklja. 1. BOCVANA Folklorna skupina »NGWAO LETSHWAO PERFORMING ARTS«, Gaborone Prostrana, nepredvidljiva, divja, magična. Lev, leopard, črni nosorog, afriški savanski slon in kafrski bivol, »velika peterica«. Največja populacija slonov na svetu. Diamanti. Delta Okavango, eno sedmih čudes Afrike. Ljudstva Tswana, Kalanga in San. Izjemna povezanost človeka z naravo. Bocvana, dežela Cvanov, je dobila ime po prevladujoči etnični skupini Tswana, ki izhaja predvsem iz bantujsko govorečih ljudstev. Bocvana je topografsko ravna, saj približno 70 % njene površine prekriva puščava Kalahari, kar 40 % ozemlja pa je namenjenega ohranjanju narave ter divjih živalskih vrst v nacionalnih parkih in rezervatih. Ta prostrana dežela s čudovito, neokrnjeno naravo, ki daje zavetje številnim živalskim vrstam in kjer si zakoreninjena tradicija podaja roko z moderno dobo, leži na jugu Afrike ter meji na Republiko Južno Afriko, Namibijo, Zambijo in Zimbabve. Glasba in ples sta temelja bocvanske kulture; s plesom, pesmijo in različnimi zvoki pripovedujejo zgodbe o vsakdanjem življenju ter svojih prednikih. Plesna kultura Bocvane je ena najbolj obsežnih v celotni Afriki, tako v umetniškem kot izraznem smislu. Njihovi plesi predstavljajo bogato tradicijsko dediščino, izvajajo pa jih ob vsaki priložnosti. Folklorna skupina Ngwao Letshwao Performing Arts je globoko predana svojemu izročilu. Sami pravijo, da ples nosijo v duši, saj je temelj kulture njihovega ljudstva. Ritmi jim pomenijo življenje, zato želijo svetu prikazati vse, kar znajo – od globokih ritmov Tsutsubeja v Kalahariju do divjega topotanja Patiesa na jugu. To je njihov način praznovanja življenja. Svojemu poslanstvu so predani s srcem in dušo. Z veseljem jih pričakujemo v Mariboru, saj bo prvič, da bomo imeli priložnost spoznati tradicijsko kulturo Bocvane na našem festivalu. 2. BOLIVIJA Folklorni balet »BAFOPAZ«, La Paz Dve glavni mesti – Sucre, belo srce Bolivije, in La Paz, mesto med oblaki. Salar de Uyuni, največja slana ravnica na svetu. Kar 37 uradnih jezikov. Jezero Titikaka, sveti kraj Inkov, najvišje plovno jezero na svetu. Camino a Los Yungas, »cesta smrti«. Jaguarji, tapirji in opice v pragozdu Madidi. Bolivija, nekoč del inkovskega imperija, je slikovita celinska država v zahodni Južni Ameriki, ki meji na Brazilijo, Paragvaj, Argentino, Čile in Peru. Mesto La Paz je najvišje ležeča administrativna prestolnica na svetu. V tej etnično razgibani državi je največ Kečuancev in mesticev. Njena kultura je bogata mešanica vplivov andskih domorodcev in španskih kolonialistov. Slednja je najbolj znana po barvitih in bleščečih kostumih, andska tradicija pa v glasbi in plesu kaže močan vpliv staroselskih kultur Aymara in Quechua. Ples je temeljni del bolivijske kulture, povezan z vraževerjem in praznovanji. Zelo pomembni so tudi pustni karnevali, še posebej svetovno znan karneval v mestu Oruro, ki je s strani UNESCO-a priznan kot mojstrovina svetovne nesnovne kulturne dediščine. Slovi po množici plesalcev, bogato okrašenih hudičevih maskah in plesu Diablada, ki časti andska božanstva. Folklorni ansambel Bafopaz je bil ustanovljen leta 2006. Vodita ga znamenita Victor Hugo Salinas Pereira in Ana Ariscurinaga. Že od svojega nastanka naprej se člani posvečajo širjenju bolivijskega plesa in glasbe s pomočjo nenehnega nastopanja, raziskovanja ter poučevanja. Za seboj imajo veliko število mednarodnih turnej in gostovanj na festivalih po vsem svetu. Trenutno je Bafopaz največja institucija folklornega plesa v Boliviji, ovenčana z mnogimi nagradami. Največ pa jim pomenita priznanje ter navdušenje občinstva. Tudi Bolivija se nam bo na Folkartu predstavila prvič. 3. POLJSKA Akademski folklorni ansambel pesmi in plesov KRAKUS, Krakov Malbork, po površini največji grad na svetu. Ena izmed dveh domovin vodke. Nikolaj Kopernik, Marie Curie Sklodowska, Frédéric Chopin in Robert Lewandowski. Puščava Błędów, peščeno prostranstvo sredi Evrope. Pierogi (cmoki) in bigos (lovski golaž). Wrocław, mesto študentov. Iz te obmorske države, ki leži v Srednji Evropi in meji na Baltsko morje, prihaja k nam ena najboljših evropskih folklornih skupin. Nekoč je bila Poljska večkulturna država, kjer so živeli Poljaki, Ukrajinci, Belorusi, Litovci, Judje, Tatari, Armenci in Nemci, danes pa je praktično etnično enotna in pretežno katoliška. Narava je izjemno raznolika, z enim največjih jezerskih območij v Evropi. Je dežela srčnih in ambicioznih ljudi, ki si želijo napredka, hkrati pa ohranjajo svojo slikovito tradicijo, saj ima zanje globok pomen. Zaradi naših skupnih slovanskih korenin in ker smo oddaljeni zgolj kakšnih 500 kilometrov, nam je Poljska precej znana. Ima burno zgodovino, pogosto tragično, zaznamovano z nenehnim bojem za preživetje. Znanost in kultura na Poljskem imata bogato, tisočletno tradicijo, ki združuje globoko ukoreninjeno dediščino z najvišjo stopnjo ustvarjalnosti. Študentski folklorni ansambel Krakus je najstarejši na Poljskem, ustanovljen leta 1949 na Univerzi za znanost in tehnologijo AGH v Krakovu. Ansambel predstavlja Malopoljsko regijo in neguje pristno poljsko ljudsko tradicijo, vključno s plesi, glasbo, pesmimi in tradicionalnimi kostumi, ki izpostavljajo najbolj značilne regije Poljske. Petinsedemdeset let delovanja je ansambel Krakus popeljalo na več kot 5000 nastopov po vsem svetu in več kot 200 mednarodnih turnej po skoraj vseh evropskih državah, Aziji, Afriki in obeh Amerikah. Krakus uživa sloves skupine z najvišjo umetniško kakovostjo ter kulturno pristnostjo. 4. PORTORIKO Folklorna skupina »GUAMANIQUE de PUERTO RICO«, Ciales Tropski raj. Domačini mu pravijo La Isla del Encanto, otok užitkov. Neokrnjena narava in prekrasne plaže. Mosquito Bay, najsvetlejši bioluminiscentni zaliv na svetu. Žaba Coquí, neuradni simbol države. Bujni deževni gozdovi. Staro mesto San Juan. Piña Colada, salsa in reggaeton. Portoriko leži v vzhodnih Karibih in je teritorij Združenih držav Amerike z lastno samoupravo. Otok je del Velikih Antilov in se nahaja vzhodno od Dominikanske republike. Kljub svoji majhnosti je izjemno raznolik, saj premore čudovito naravo – od tropskih gozdov do gorovja ter čudovitih plaž. Stoletja pred prihodom Špancev v poznem 15. stoletju so otok naseljevali pripadniki staroselskega ljudstva Taíno, ki so otok imenovali Borikén oz. Borinquen, kar pomeni »dežela pogumnega gospodarja«. Dandanes Portoričani uporabljajo izraz »Boricua« kot znak ponosa, poguma in plemenitosti ter tako izražajo globoko spoštovanje do portoriške dediščine. Tradicija Portorika je edinstvena mešanica domorodne tainske, evropske (španske) in afriške kulture. Praznovanja, povorke in festivali so odraz načina življenja – glasba, pesem, tradicionalna salsa in sodobni reggaeton, ki je osvojil svet. Združenje Guamanique je neprofitna organizacija, ki že vse od leta 1994 razvija projekte in pobude, osredotočene na umetnost ter kulturo, predvsem pa na izobraževanje mladih. Iz društva izhaja folklorna skupina Guamanique, ki je specializirana za ljudske plese in glasbo. Nastopala je na vseh večjih dogodkih doma in na mnogih festivalih po svetu. Z več kot 25-letnimi izkušnjami lahko ponudijo vrhunske predstave s prikazom portoriške tradicije, karibskih ritmov in pesmi. So strastni ljudje, polni življenja, osredotočeni na svojo kulturo. Portoriko se bo na Folkartu predstavil prvič. 5. SEVERNA MAKEDONIJA Ansambel ljudskih plesov in pesmi »ORCE NIKOLOV«, Skopje Skriti dragulj Balkana. Dežela sonca in prijaznih ljudi. Mešanica osmanske in bizantinske dediščine. Skopje, Bitola, Ohrid in samostan Sv. Nauma. Šar planina in Vardar. Ohridsko, Prespansko in Dojransko jezero. Gravče na tavče, ajvar in mastika. Aleksander Veliki, Gjorgji Pulevski in Leb i sol. Severna Makedonija je celinska država v jugovzhodni Evropi, ki leži na Balkanskem polotoku. Je del geografske regije Makedonije, ki pokriva sever Grčije ter manjši del na jugozahodu Bolgarije. Poznamo jo kot deželo sonca, čudovitih jezer, rodovitnih nižin ter divjih gora. Makedonija ima pomembno prometno lego in pomena tega strateškega položaja dolin ob Ohridskem jezeru so se zavedali že makedonski vladarji od carja Samuela naprej. Mešanica etničnih in kulturnih vplivov, bizantinska dediščina ter stoletja trajajoča turška nadvlada so izoblikovali današnjo podobo Severne Makedonije. Ob enem od najlepših jezer v tem delu Evrope je zraslo mesto Ohrid, ki je s svojo kulturo zaznamovalo tako preteklo kot današnje življenje Makedoncev. Skopski folklorni ansambel »Orce Nikolov« vse od ustanovitve leta 1945 ohranja način življenja prednikov v avtentični podobi; postali so pravi »varuhi narodne dediščine«. V vseh letih obstoja je ansambel štel skupno več kot 10 000 članov in izvedel več kot 6000 koncertov doma ter po svetu. To dinamično skupnost tvorijo nadarjeni plesalci ter izjemna lepota makedonskih ljudskih plesov, pesmi, instrumentov in narodnih noš. Ponosni so na svojo folkloro, saj so prepričani, da skozi njo sije makedonska duša. Pravijo, da je folklora tkanina makedonske vztrajnosti, stkana iz niti vere in upanja, ki je ta narod ohranjala skozi stoletja. 6. UZBEKISTAN Ansambel plesov in pesmi »BUKHORCHA«, Buhara Tisočletna islamska tradicija, mistična lepota. Izjemna gostoljubnost ljudi. Nekoč mogočno Aralsko jezero. Pokrajina iz legend Svilne ceste, polna zgodb trgovcev, pesnikov in osvajalcev. Mošeje, minareti in turkizni toni bleščečih mozaikov azijskega Orienta. Trg Registan v Samarkandu. Uzbekistan je celinska država v osrčju Azije, ki meji na Afganistan, Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan in Turkmenistan. Obkrožata ga najpomembnejši reki Srednje Azije, Amu Darja (Oxus – Mati vseh rek) in Sir Darja (Jaxartes). Puščave prekrivajo ogromna področja dežele. Živ dokaz človeškega pohlepa je nekoč mogočno Aralsko jezero, po površini četrto največje na svetu, ki so ga z nespametnim izsuševanjem skrčili zgolj na desetino prejšnje velikosti. Uzbekistan je s svojimi neskončnimi peščenimi sipinami, izjemno arhitekturo in bogato zgodovino znan kot biser Svilne poti. Večino prebivalstva tvorijo Uzbeki, znani kot potomci nomadskih turških plemen. So umirjeni, dobrosrčni in izjemno gostoljubni. Večina živi v skrajni vzhodni polovici države, predvsem v rodovitni Ferganski dolini, »zeleni duši« Uzbekistana, ki velja za kulturno središče Srednje Azije. Iz Buhare, enega najstarejših mest Uzbekistana, ustanovljenega v 1. tisočletju pred našim štetjem, prihaja k nam državni ansambel pesmi in plesov Bukhorcha. Njihovo poslanstvo je preučevanje tradicionalne umetnosti. Repertoar ansambla ob buharskih vključuje tudi plesne vzorce, ki predstavljajo Horezm, Fergano in muslimanski Orient. Zapleteni plesni gibi tvorijo enotno kompozicijo starodavne buharske folklorne umetnosti. Vse nastope spremljajo glasbeniki na tradicionalnih instrumentih, kot so doira, tanbur, naj, gidžjak, saz in kaškarski rubab. Tudi Uzbekistan bomo na Folkartu pozdravili prvič. 7. SLOVENIJA Akademska folklorna skupina »ŠTUDENT«, Maribor Evropa v malem. Globoko zasidrana tradicija. Kurentovanje, idrijska čipka, Škofjeloški pasijon, čebelarstvo in lipicanci. Izjemni športniki. Družina Prevc, Anže Kopitar in Primož Roglič. Postojnska jama in Triglav. Idrijski žličniki, prekmurska gibanica in potica. Kranjska čebela in kraški ovčar. Slovenija, »dežela na sončni strani Alp«, je poznana po prijaznih, toplih in gostoljubnih domačinih. Leži na jugu Srednje Evrope, kjer se stikajo Panonska nižina, dinarskokraški svet, Alpe in Sredozemlje. Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«; predniki, imenovani Slověni, so se na ozemlje Slovenije začeli naseljevati v 6. stoletju. Zgodovina dežele je pestra in razgibana, saj je Slovenija do današnje suverenosti prehodila dolgo pot skozi obdobja Karantanije, Habsburške monarhije, Avstro-Ogrske, Kraljevine Jugoslavije in Socialistične federativne republike Jugoslavije ter 25. junija 1991 razglasila svojo neodvisnost. Slovenija je sicer majhna, vendar izjemno razgibana dežela. Prevozimo jo lahko v enem samem dnevu, ponuja pa pestrost različnih evropskih kultur, od panonskega do kraškega sveta, od vrhov Alp do obale Jadranskega morja. Je tudi ena najbolj zelenih držav na svetu, saj je več kot polovica njenega ozemlja poraščenega z gozdovi. Tradicionalna kultura Slovencev je pestra mešanica alpskih, mediteranskih in panonskih vplivov. Slovenci skozi različna praznovanja, karnevale in festivale strastno ohranjajo svoje edinstvene običaje, ki so velikokrat tesno povezani z naravo in letnimi časi. Na Folkartu Slovenijo že tradicionalno zastopa mariborska Akademska folklorna skupina Študent. Naši »Kudovci« so tudi marljivi pomočniki pri izpeljavi Folkarta, saj so vodiči tujim skupinam v času njihovega bivanja pri nas. Skupina predstavlja tradicijske plese vseh slovenskih pokrajin in je za svoje kakovostno delo prejela najpomembnejša državna in strokovna priznanja. Vsako leto s svojim plesom odprejo festival in ga tudi zaključijo, kar daje Folkartu ob udeležbi skupin z vsega sveta še kako pomemben, slovenski pridih.
Ibrica Jusić
Maribor center / Sodni stolp +1 morePrepoznaven vokal, kitara in ob njem na odru njegov zvesti pasji spremljevalec – le kdo ne pozna Ibrice Jusića? Kot kitarist in kantavtor se je uveljavil že leta 1968 na festivalu v Zagrebu. Tradicijo francoskih šansonov je nadgradil s svojim avtentičnim avtorskim izrazom, ki ga odlikujejo poetičnost in intelekt ter tudi komponiranje na besedila znanih pesnikov. Jusić je bil desetletja zaščitni znak Dubrovniških poletnih iger, na katerih se je redno pojavljal kot organizator večernih koncertov na skalinah, pripravljal pa je tudi samostojne kitarske recitale v Knežjih dvorih. Prvi album je izdal leta 1975, ko je s svojimi zgodnjimi uspešnicami Mačka, Dobro jutro, Margareta, Ponoć in Jubi san vašu ćer zaslovel tudi na območju jugoslovanske diskografske scene. Priljubljene so postale tudi njegove uglasbitve verzov Shakespeara, Brechta, Paljetka, Antića, Britvića in drugih. Prelomnico v njegovem ustvarjanju predstavlja prvi simfonični album Ibrica (1981), ki ga je orkestriral njegov starejši brat Đelo Jusić. Đelo je za Ibrico napisal tudi številne antologijske pesmi, kot so Šalom Sarah, U svakom slučaju te volim, Na Stradunu in druge. Njegov izraz združuje francoski šanson, italijansko kancono in bosansko sevdalinko. Projekt Od Shakespeara do sevdaha najbolje povzema njegovo tematsko širino. Vabljeni na večer, odet v nostalgičnost dubrovniških poletnih noči. Vstopnice: 12 € sedišče (do 24. 6.) / 17 € sedišče (25. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Imetniki osebnih kartic Visa OTP lahko vstopnice za Festival Lent 2026 kupite 10 % ceneje. Popust velja za nakupe do vključno 30. aprila.Popusti in druge ugodnosti se ne seštevajo. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic.
38. Folkart: otvoritev
Maribor center / Trg Leona ŠtukljaFOLKART, NAŠE OKNO V SVET Zadnjih 37 let je mariborski Folkart v naše mesto in v Slovenijo pripeljal najvidnejše svetovne folklorne skupine, ki so nas vsako leto znova navdušile, nas s svojimi zgodbami preselile na mnoge različne kontinente in popeljale daleč preko običajnih obzorij. Do letos smo tako spoznali kulturo in tradicijo iz kar 83 različnih držav sveta. Izjemna svetovna nesnovna kulturna dediščina nam govori o ljudeh z bližnjih in najbolj oddaljenih kontinentov, o njihovem načinu življenja, dela, vedenja, verovanja ter o predanosti vrednotam, ki so ključnega pomena za vse generacije. Kultura je vrednota, je pripadnost in spoštovanje; predvsem pa je osnovni temelj obstoja slehernega naroda na svetu. Ravno zato je Folkart naše OKNO V SVET – je pravi praznik svetovne nesnovne kulturne dediščine, življenja in upanja. In res upajmo, da bo tako tudi v prihodnje. Glasniki kulture in tradicije bodo letos v Maribor prišli z vsega sveta že 38. zapored. Imeli bomo priložnost doživeti kulturo kar štirih držav, ki še nikoli niso nastopile na Folkartu. Na 38. Folkart prihajajo skupine iz Evrope, Afrike, Azije, Južne Amerike in Karibov (Severne Amerike). S svojimi edinstvenimi zgodbami bodo naše mesto ogrnile v pisane barve in trenutke veselja. Z juga Afrike, iz Bocvane, glavnega mesta Gaborone, prihaja skupina, ki živi za petje, ples in ritme. »Svetu želimo prikazati vse, od globokih ritmov Tsutsubeja v Kalahariju do divjega topotanja Patiesa na jugu. To je naše praznovanje življenja. S srcem, z veseljem.« Iz Bolivije, slikovite celinske države v Južni Ameriki z najvišje ležečo administrativno prestolnico na svetu La Paz, nam bo skupina profesionalcev prinesla delček njihove edinstvene kulture, bogate mešanice vplivov andskih domorodcev in španskih kolonialistov. Poljska, obmorska država v Srednji Evropi, ki meji na Baltsko morje, k nam pošilja eno najboljših skupin v državi; študenti iz Krakova nas bodo pritegnili z mladostno energijo in popolno predanostjo bogati tradiciji svoje dežele. Spet z drugega konca sveta, s tropskega otoka Portorika v vzhodnih Karibih, prihaja skupina zanesenjakov, ki jim je salsa v krvi; osredotočeni so na svojo kulturo, ples in glasbo. So strastni ljudje, polni življenja. Severna Makedonija, dežela sonca in nasmejanih ljudi, ki ji pravijo tudi biser Balkana, k nam pošilja pomlajeno skupino dobrih znancev, ki nam bodo ponovno razgreli srca in nam pokazali, da je makedonska kultura ena najbogatejših, globoko zakoreninjenih kultur v dediščini svoje dežele. Iz osrčja Azije, iz Uzbekistana, ki ga obkrožata najpomembnejši reki Srednje Azije Amu Darja (Oxus – Mati vseh rek) in Sir Darja (Jaxartes), prihajajo k nam profesionalci, državni ansambel iz Taškenta. Od tam, kjer se prepletajo tisočletna islamska tradicija, mistična lepota in izjemna gostoljubnost ljudi. To pisano bero svetovne kulture pa bodo zaokrožili, seveda, kdo drug kot naši Kudovci, izjemni domačini, člani Akademske folklorne skupine Študent, ki bodo ponosno predstavljali Slovenijo. Od 30. junija do 4. julija bo Maribor ponovno poln plesa, glasbe in pesmi, barvitih narodnih noš, veselih obrazov, optimizma ter razigranega vzdušja. Kar je več kot pomembno v teh norih časih. V času festivala bomo folkloriste srečevali po centru mesta, na Lentu in tudi v Mestnem parku. Ob otvoritvi in zaključku 38. Folkarta pa bodo nastopili na Glavnem odru Festivala Lent na Trgu Leona Štuklja. Vstopnice: Več o nakupu vstopnic Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu. Ker želimo vsem obiskovalcem omogočiti prijetno spremljanje dogodka in dobro vidljivost na oder, odpiranje dežnikov na prizorišču ni dovoljeno. Svetujemo vremenu primerno obutev in oblačila.
Standuperska klasika
Maribor center / Vetrinjski dvor +1 moreKo se na istem odru srečajo imena, ki so v preteklem desetletju nasmejala številna občinstva, veš, da ne gre za eksperiment. Gre za preverjeno robo. Za klasiko. Za šale, ki prestanejo test časa. Stand-upovska klasika prinaša večer brez filtrov, brez olepševanja – samo najboljše na edinstvenem odru StandupLenta! Žerjal – direkten, oster in vedno korak pred publiko.Škrlep – inteligenten absurd z nalezljivim tempom in šarmom.Novak – energija, improvizacija in šale, ki pridejo takrat, ko jih najmanj pričakuješ. To je ekipa, ki ve, za kaj se gre. Vstopnice: 15 € sedišče (do 24. 6.) / 20 € sedišče (od 25. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Paket Tri plusPri nakupu vstopnic za vsaj tri različne dogodke iz sklopa StandUpLent vam podarimo 20% popust na celotno vrednost nakupa. Imetniki osebnih kartic Visa OTP lahko vstopnice za Festival Lent 2026 kupite 10 % ceneje. Popust velja za nakupe do vključno 30. aprila. Popusti in druge ugodnosti se ne seštevajo. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic. *Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu. Ker želimo vsem obiskovalcem omogočiti prijetno spremljanje dogodka in dobro vidljivost na oder, odpiranje dežnikov na prizorišču ni dovoljeno. Svetujemo vremenu primerno obutev in oblačila.
DokuDoc Iran
dokudoc-2026-iran-jpg +2 moreDokudoc na Lentu v 15. letu predstavlja izbor iranskih dokumentarcev, ki skozi različne zgodbe odpirajo pogled v življenje, identiteto in družbene napetosti v Iranu – med tišino, uporom in vsakdanom. Mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc v svojem petnajstem letu z iranskim programom dokumentarnih filmov na Lentu vzpostavlja most med tišino internetnega mrka in glasovi iranskega prebivalstva, ki se sooča z notranjim bojem za osvoboditev. Brezsenčni: V tranzituRežija: Azin FeizabadiDržava: Nemčija, Francija, IranLeto: 2023Dolžina: 25 minutFilmska zvrst: dokumentarniScenarij: Azin FeizabadiFotografija: M. Francisca Sáez Agurto, Azin FeizabadiMontaža: Azin Feizabadi, Anika GrützmacherZvok: Florian von Keyserlingk, Jochen JezussekProducenta: Asfun Moshiry, Hamidreza Pejman Zmes igranega in dokumentarnega filma o potniku iz Irana, čigar senca se želi ob prihodu v Nemčijo osamosvojiti. VotloRežija: Mohamadreza FarzadDržava: Nemčija, Francija, IranLeto: 2023Dolžina: 15 minutFilmska zvrst: dokumentarniScenarij: Mohamadreza FarzadFotografija: Sam SoleimaniMontaža: Amir AdibparvarZvok: Hassan ShabankarehProducenta: Asfun Moshiry, Hamidreza Pejman Potovanje, polno asociacij in introspekcije. Skozi trogloditsko vas Meymand do skrivnega policijskega zapora, ki je spremenjen v muzej; pravokotne hišice za golobe do Ekbatan, visokega rezidenčnega kompleksa, in z zaključkom poti na največjem iranskem pokopališču, teheranskem Behesht-e Zahra. Gostota praznineRežija: Shirin BarghnavardDržava: Nemčija, Francija, IranLeto: 2023Dolžina: 19 minutFilmska zvrst: dokumentarniScenarij: Farhad BabeiFotografija: Mohammad Reza JahanpanahMontaža: Shirin BarghnavardGlasba: Wingel MendozaZvok: Amin BehroozzadehProducenta: Asfun Moshiry, Hamidreza Pejman Analiza prostora v Teheranu, kot ga vidijo ranljive prebivalke mesta. Mogočne so oči pokojnega očetaRežija: Afsaneh SalariDržava: Nemčija, Francija, IranLeto: 2023Dolžina: 31 minutFilmska zvrst: dokumentarniScenarij: Afsaneh SalariFotografija: Mohamad HadadiMontaža: Afsaneh SalariZvok: Ensieh MalekiProducenta: Asfun Moshiry, Hamidreza PejmanNastopajoči: Patrick Navaï, Yvan Navaï, Sylvie Forestier Na prvi pogled v življenju Patricka (slikarja in pesnika), njegove žene Sylvie in sina Yvana nič ne manjka. Njihovi dnevi so polni čarobnih ur slikanja, glasbe in branja poezije. Vendar pa v Patrickovem življenju odmeva neizpolnjena želja po pripadanju. Nadia v iranski šoliRežija: Nadia Azhdari, Maja Malus AzhdariDržava: Slovenija, Iran Leto: 2020Filmska zvrst: dokumentarni Dolžina: 11 minutFilmska zvrst: dokumentarniScenarij: Maja Malus AzhdariDirektorica fotografije: Maja Malus AzhdariAvtorja glasbe: Beno Soršak, Behrang AzhdariMontaža: Maja Malus Azhdari, Rožana ŠvaraOblikovalec zvoka: Enej Mavsar Nadia je pol Slovenka, pol Iranka. Za eno leto gre z družino v Iran, kjer obiskuje prvi razred krajevne iranske šole. Dokumentarni portret sedemletne deklice nam približa iranski vsakdan ter pokaže sprejemanje druge kulture in načina življenja.
Theo Croker: Dream Manifest
Maribor center / Minoriti – Avditorij LGMLeto 2026 je zaznamovano s stoto obletnico rojstva Milesa Davisa. Medtem ko se številni festivali prekopicujejo v najrazličnejših poskusih poklona, »hommage« in »tribute« koncertov, posvečenih eni najbolj vplivnih osebnosti v zgodovini jazza, smo se na Jazz Lentu odločili drugače: prinašamo vam svež in izviren izdelek sodobnega trobentača, ki na najboljši možni način nadaljuje Milesovo izročilo, kot bi to najbrž počel sam, če bi bil še živ! Theo Croker je nominiranec za nagrado grammy, ki z inovativnim mešanjem glasbenih slogov na novo redefinira sodobni jazz. Njegov nov album Dream Manifest, ki ga bo premierno predstavil v Sloveniji, združuje jazz, dance, neo-soul, R&B in eksperimentalno hiphop fuzijo. Je kompleksno zvočno popotovanje na meji med spoštovanjem tradicije in drzne inovacije. Za trobento ga je navdušil njegov dedek, legendarni trobentač Doc Cheatham, izpopolnil pa se je na konservatoriju Oberlin pod vodstvom Donalda Byrda in Garya Bartza. Leta 2014 je Croker objavil debitantski album AfroPhysicist, ki ga je producirala pevka Dee Dee Bridgewater, leta 2019 pa si je z albumom Star People Nation prislužil nominacijo za nagrado grammy za najboljši sodobni instrumentalni album. Njegov slog je odločno sodoben, z vpogledom v svet hiphopa, saj je sodeloval z glasbeniki, kot so J. Cole, Jill Scott, Wyclef Jean, Ari Lennox in Common. In medtem ko njegovi studijski albumi zvenijo hiperambiciozno producirani, so njegovi nastopi v živo vrelec sodobnega afrofuturizma, odigranega v akustični skupini. »From post-bop to hip-hop,« kot pravi sam. Glasba za novo generacijo jazzovskih poslušalcev, zvok tretjega tisočletja – najmanj toliko revolucionarna, kot je delo njegovega vzornika Milesa Davisa. Vstopnice: 20 € sedišče (do 24. 6.) / 25 € sedišče (od 25. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Paket Tri plusPri nakupu vstopnic za vsaj tri različne dogodke iz sklopa JazzLent vam podarimo 20% popust na celotno vrednost nakupa. Imetniki osebnih kartic Visa OTP lahko vstopnice za Festival Lent 2026 kupite 10 % ceneje. Popust velja za nakupe do vključno 30. aprila. Popusti in druge ugodnosti se ne seštevajo. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic. *Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu. Ker želimo vsem obiskovalcem omogočiti prijetno spremljanje dogodka in dobro vidljivost na oder, odpiranje dežnikov na prizorišču ni dovoljeno. Svetujemo vremenu primerno obutev in oblačila.
Zoran Schmitz trio
Maribor center / Vetrinjski dvor +1 moreZoran Schmitz trio z virtuoznim gypsy jazzom, jazz klasikami ter temperamentnimi ciganskimi in slovanskimi ritmi ustvarja nepozabno koncertno doživetje. Pod vodstvom Zorana Schmitza deluje Zoran Schmitz trio – gypsy jazz trio s sedežem v Gradcu. Izvajajo skladbe v slogu gypsy jazza, pesmi iz The Great American Songbooka ter cigansko in slovansko ljudsko glasbo. Začeli so kot ulični glasbeniki, na ulici pa izpopolnjevali svoj izraz in repertoar. Kmalu pa je postalo jasno, da energija in povezanost v zasedbi presegata okvir uličnega muziciranja. Postopoma so se začeli uveljavljati na graški jazzovski sceni z nastopi v lokalnih klubih (Miles Jazz Bar, Tube’s, Bar8020 …), hkrati pa so gradili tudi svoje načrte za prihodnost. Januarja 2024 je izšel njihov prvenec Following Django. Na albumu so se poklonili tradiciji gypsy jazza ter z izborom najbolj znanih skladb iz tega repertoarja predstavili svojo vizijo te glasbe in postavili kakovosten temelj za nadaljnjo pot. Trenutno pripravljajo svoj drugi album, ki bo v celoti avtorski. Z veliko strasti, predanosti in ljubeznijo do glasbe stopajo naprej, novim priložnostim in glasbenim dogodivščinam naproti, ter s svojo glasbo prinašajo veselje in čarobnost občinstvu, kjerkoli nastopijo.
Poletni inkubator
Kulturni inkubator +1 morePOLETJE Z MKC MARIBORPOLETNI INKUBATORod 1. julija do 3. septembra 2026Kulturni inkubator bomo čez poletje napolnili z raznolikimi vsebinami, aktivnostmi in dogodki, ki so namenjene predvsem mladim med 15. in 29. letom starosti. Aktivnosti so brezplačne.Poletje je že skoraj prišlo v naše mesto, to pa bo prineslo sveže in pestro dogajanje na MKC Maribor. Za vas smo pripravili številne dogodke in aktivnosti, s katerimi si boste napolnili energijo, kvalitetno preživljali svoj prosti čas, se naučili kaj novega, se zabavali, spoznavali nove ljudi in se preprosto imeli fajn. Čakajo vas kreativne delavnice, literarne in pesniške delavnice, brunchi, barvanje 3d figuric, študijske urice, mladinski večeri, knjižni klub, stripfest, hangouti in še več.Vsi dogodki so primarno namenjeni mladim, starim med 15 in 29 leti, sprejmemo pa vsakogar. Ciljna skupina je zapisana pri vsakem dogodku posebej. Poletni program traja do 3. septembra 2026. Poglej si razpored programa spodaj in se pridruži.Prideš mimo?
Ritem poletja
Maribor center / Mestni park MariborRitem poletja je živahen tolkalni nastop, kjer Tina Sovič, Blaž Korez in tolkalci Plesne izbe Maribor z afriškimi ritmi napolnijo park z energijo, ki se prelije med drevesi in ujame poletni utrip. Ritem poletja je glasbeni nastop, kjer bobni in tolkala prebudijo utrip poletnega dne z energijo afriških ritmov. Izvajalci iz društva Plesna izba Maribor pod mentorskim vodstvom Tine Sovič in Blaža Koreza v nastop prinašajo energijo skupinskega glasbenega ustvarjanja, v katerem se prepletata ritem in moč tolkal. Udarci bobnov se širijo med drevesi ter ustvarjajo močan, nalezljiv utrip poletnega dne. Ta se združi z naravnim ambientom parka in obiskovalce vabi, da se prepustijo ritmu. Mentorja in pedagoga Tina Sovič in Blaž Korez nastopata skupaj s skupinami tolkalistov.
Oni
Maribor center / Mestne ulice in trgi +1 moreUlični performans iz Skopja, kjer živi kipi z minimalnimi gibi skozi interakcijo z občinstvom in simboličnim “nagovorom” izražajo družbeni komentar ter oživijo šele ob vaši pozornosti. Oni prihajajo iz Skopja, makedonske prestolnice, v kateri tudi iščejo navdih za svoje umetniške akcije, ki so njihova interpretacija krika družbe, ki je pozabila nase. Z njimi skozi svoje zamrznjeno stanje izražajo protest za pozabljeno, okamenelo občinstvo. Oni stojijo nepremično kot kip(i) in se premaknejo le, če jih boste »nagovorili« oziroma spodbudili k temu – z denarjem. Njihovo gostovanje na festivalu podpira Ministrstvo za kulturo in turizem Republike Severna Makedonija.
Čarodejska komedija
Maribor center / Trg Najstarejše trteUmetnik združuje čarovnije, pantomimo in humor v zabaven šov, kjer z interakcijo in domiselnimi triki ustvarja situacije, ki nasmejijo in očarajo vsako občinstvo. Življenjska in umetniška filozofija tega izkušenega čarodeja je, da je »prva dolžnost človeka biti srečen, druga pa osrečevati ljudi.« V vsaki predstavi si zato prizadeva ustvariti situacije, v katerih se gledalci lahko smejijo sebi, njemu ali z njim. Nad čarovniškimi triki se je navdušil že kot otrok, a se je kasneje posvetil študiju pantomime in klovnade, pred leti pa je vse troje mojstrsko združil v zabavni šov, s katerim potuje po svetu ter začara in očara vsako občinstvo. Zdaj ste na vrsti vi! Trajanje: 45 minut
Kvartet saksofonov Akademije za glasbo v Ljubljani
Maribor center / Dvorana UnionŠtirje mladi saksofonisti iz Akademije za glasbo v Ljubljani že kot študenti osvajajo nagrade in koncertne odre doma ter v tujini. Skupaj ustvarjajo svež, energičen zvok in dokazujejo, da je prihodnost saksofona v odličnih rokah. Zasedbo sestavljajo izjemni mladi glasbeniki, študenti Akademije za glasbo v Ljubljani, ki s svojimi tekmovalnimi in koncertnimi uspehi že močno opozarjajo nase v širšem mednarodnem prostoru. Sopranski saksofonist Jan Tominić (razred prof. M. Rogine) je prejemnik študentske Prešernove nagrade in zmagovalec številnih tekmovanj (TEMSIG, HDGPP, EMONA, Davorin Jenko). Med drugim je zmagal na hrvaškem izboru za Evrovizijske mlade glasbenike, kot solist pa je nastopil s simfoniki RTV Slovenija in HRT ter na Svetovnem kongresu saksofonistov. Altovska saksofonistka Meta Neža Stražiščar, študentka magistrskega študija pri prof. M. Drevenšku, je svoje znanje kalila v Logatcu in Celju. Uspešno tekmuje na priznanih domačih in tujih tekmovanjih (TEMSIG, Emona, Andorra SaxFest) ter se uveljavlja kot izjemno aktivna komorna glasbenica doma in v tujini. Tenorski saksofonist Tomislav Slačanac (razred prof. M. Rogine) prihaja s Hrvaške, kjer je bil večkratni državni prvak (HDGPP), najvišja mesta pa je osvajal tudi na mednarodnih tekmovanjih v Varaždinu, Splitu in Sremski Mitrovici. Svoje izkušnje redno dopolnjuje z igranjem v Big Bandu Osijek. Baritonski saksofonist Maksim Gal (razred prof. M. Rogine) je po šolanju na Glasbeni šoli Grosuplje in Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana postal prejemnik zlatih priznanj na uglednih tekmovanjih, kot so TEMSIG, Emona in Woodwind & Brass, svoje znanje pa redno izpopolnjuje na mojstrskih tečajih.