Igralka in igralec izvajata svoj eksperiment v dvorani, namenjeni predvsem tonskemu snemanju. Prostor je urejen v modernističnem slogu 50. let prejšnjega stoletja, zgradba pa je bila zgrajena v času Avstro-Ogrske monarhije. Njun eksperiment so navdihnila predavanja fizika Richarda Feynman.  V naravoslovju je eksperiment postopek nadzorovanega opazovanja in merjenja pojavov, ki nam pojasni, zakaj se fenomen dogaja in zakaj se ponavlja. Pomaga nam razlikovati pomembno od nepomembnega in videti znane pojave v novi luči. V naravoslovju eksperiment uspe, če vedno daje enak rezultat. A kako se to odraža v svetu gledališča in performansa? Predstava Zares raziskuje povsem drugačno postavitev. V umetnosti je eksperiment uspešen šele, ko se njegov izid nikoli ne ponovi. Inovativen in konceptualno pogumen avtorski projekt režiserja Tomislava Šobana je nastal v skupnem ustvarjalnem delu z dramaturgom Marinom Lisjakom, igralci in avtorsko ekipo. NAGRADENagrada za najboljšo predstavo na 34. Marulićevih dnevih (2024)Nina Violić – nagrada za najboljši igralski dosežek na 34. Marulićevih dnevih (2024)Livio Badurina – nagrada Mladen Crnobrnja za vlogo na 48. dnevih satire Fadil Hadžić (2024)Nagrada za najboljšo režijo na 48. dnevih satire Fadil Hadžić (2024)Velika nagrada na bienalu Stage Design – BiSD (2024) Nakup vstopnic

Mentorja in mentorica Gledališka režija doc. Žiga Divjak, Dragan Živadinov Umetniška produkcija doc. Mija Špiler   Če je spol normativna kategorija, opredeljena s civilizacijskimi pričakovanji, potem implicira tudi obstoj teles onkraj – teles, ki se tako ali drugače ne uvrščajo v tisto, kar je definirano kot normativ. Ta telesa so izključena iz diskurza o tem, kaj naj bi spol bil. Prevladujoči diskurz v najboljšem primeru še vedno pozablja na telesa onkraj, v najslabšem pa jih patologizira in medikalizira. Nasilje nad telesi, ki na različne načine odstopajo od normativnega okvira, je vsakodnevni pojav, ki se pomembno izrisuje tudi v resnični zgodbi Davida Reimerja. Jaz, David poskuša prevprašati prevladujočo binarno dojemanje spola in pričakovanja, ki obstajajo znotraj binarne matrike moškosti in ženskosti.   Nakup vstopnic

Nafta je performativni mozaik, ki združuje postopke predavanja, dokumentarnega gledališča, zvočne instalacije in manifesta. Predstava raziskuje prepletene svetove podatkovnega kapitalizma, črpanja nafte in radikalnih kolektivnih akcij. Uprizoritev skozi dva dela, Antropocen in Pirocen, črpa iz obsežnega arhiva, v katerem se glasovi subverzivnega podkasta (O.I.L.) prepletajo z življenji in deli članic in članov umetniškega kolektiva R.Mutt. Nafta je produkt geološkega naključja. Ni naključje, da je to tudi zgodba dokumentarista, povezanega z naftno industrijo, ruske nevrologinje, razdvojene zaradi vojne, premožne poljske anarhistke, ki se je odpovedala svoji preteklosti, nemškega glasbenika, ki sproti briše lastno glasbo, in danske umetnice, katere performans nehote omogoči vzpon dejanskih skrajnežev. Nafta je zgodba o zavetjih v času konca sveta, o utopiji v času, ki na videz ne dopušča alternativ. Avtonomna cona znotraj sveta, ki gori in se seseda sam vase.   Nakup vstopnic

Gledališka predstava Dva umetnika, ujeta v eni sami sceni: gost natakarju naroči pijačo. Nato stvari uidejo nadzoru. Scena se ponavlja znova in znova in se spiralno zavrti v neobvladljiv kaos. Ali spremljamo spiralo nočne more ali groteskno farso? Vloge se nenehno menjavajo: kdo streže in kdo je strežen? Predstava je nastala pod režijsko taktirko umetniškega direktorja Tima Etchellsa iz skupine Forced Entertainment ter v sodelovanju z izjemnim duetom Bert & Nasi. Iz preprostih materialov ustvarjajo kompleksno, duhovito in eksplozivno uprizoritev; raziskujejo mehanizme gledališča in odnose moči – a na koncu nekdo vedno plača račun.

Zahvaljujemo se Nedi R. Bric, Daši Doberšek, Linnu Julianu Koletniku, Janu Krmelju, Vorancu Mandiću in Dragi Potočnjak.   Leta 1974 Marko Brecelj izda znameniti Cocktail, Jugoslavija v nogometu z 9 proti 0 premaga Zair (kar skoraj privede do diplomatskega škandala), japonski narednik Hiroo Onoda po tridesetih letih skrivanja na Filipinih izve, da je druge svetovne vojne konec, Muhammad Ali v dvoboju onesposobi Foremana in znova osvoji naslov boksarskega prvaka, ABBA zmaga na Evroviziji, turška vojska zasede več kot tretjino Cipra in postavi razmejitev, ki je v veljavi še danes, ekspresni vlak se na poti iz Beograda v Zagrebu iztiri, pri čemer umre 153 ljudi, z Revolucijo nageljnov se konča fašistična diktatura na Portugalskem ... Predstava 1974 je transgeneracijska dokumentarna fikcija, ki temelji na osebnih zgodbah ustvarjalk_cev. Pripovedi iz sedemdesetih let rastejo iz takratnih stanovanj ter se povezujejo s številnimi lokalnimi in globalnimi dogodki. Predstava orisuje mrežo življenjskih usod, raztegnjenih skozi čas, zaznamovanih s potovanji in selitvami. Predvsem pa govori o gledališču samem. Nakup vstopnic

Predstava Ladje ne bi bila mogoča brez skupnosti, ki jo je pomagala oblikovati na najrazličnejše načine. Hvala za veter v jadra Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Kanal, Slovenskemu narodnemu gledališču Nova Gorica, Gledališkemu društvu Kontrada Kanal, Jožefu Kodelji, Doroteji Kodelja, Tanji Lemut, Miroslavu Madonu, Anici Madon, Silvestru Jakopiču, Jasmini Jakopič, Maji Simoneti, Anki Garlatti, Egonu Cijanu, Polonci Cijan, Matevžu Cijanu, Ines Cijan, Ivanu Jederliniču, Tatjani Kolenc, Sašu Štihu, Medei Novak, Bojanu Peršetu, Barbari Fajdiga Perše, Klemnu Korbarju, Neži Perše, Matiji Peršetu, Lei Korbar, Ivanu Križniču, Ireni Križnič, Niki Šimac, Petru Mignozziju, Nadi Likar Lazovski, Dragiju Lazovskemu, Barbari Mlinar, Lijani Jurečič, Primožu Kožuhu, Matejki Bucik in Gorazdu Ipavcu. Avtorska gledališka predstava Ladje temelji na resničnih zgodbah slovenskih izseljencev, predvsem tistih, ki so v različnih zgodovinskih obdobjih odšli v Avstralijo in Argentino. Izhaja iz izkušenj ljudi, ki so zaradi ekonomskih stisk, političnih pritiskov in strahu pred vojsko zapuščali dom ter se podajali na negotovo pot čez gozdove, meje in oceane. Uprizoritev preizprašuje pojem doma ter oblikovanje identitete in pripadnosti skupnosti. Osredotoča se na trenutek odločitve za pogosto nepovraten odhod – čez mejo, na drug kontinent, na drugo poloblo – ter na točko slovesa, kjer skuša razumeti okoliščine in notranje razloge odhoda. Besedilo prepleta citate iz knjige Med srečo in svobodo Brede Čebulj-Sajko ter izpovedi tistih, ki so odšli, in tistih, ki so ostali. Iz omenjene knjige so v predstavi citirana pripovedovanja Marte Obleščak, Andreja Obleščaka, Pavle Gruden, Vinka Ovijača, Billa Mariniča in Frida Mavka. Nakup vstopnic