PRIDI NA SPONTANO GLEDALIŠKO DOŽIVETJE. TVOJA IMPRO LIGA, NAJBOLJ ŠPORTNO GLEDALIŠČE.
Impro Ljubljana so urbani »biciklarski« nostalgiki prestolnice z veliko kondicije, Banda Ferdamana pa so z lugom podmazana štajerska impro velesila.
Oboji so močno trenirani ustvarjalni hrusti, ki si želijo postati državni prvaki na področju gledališke improvizacije in tudi tokrat se bodo borili z vsemi svojimi gledališkimi in športnimi znanji.
Obe ekipi ciljata na zmago, stavnice pa so neodločene. Na predstavi se nam tako obetajo spontani zapleti, poetične zgodbe, ekscentrični karakterji in obilo napetih in smešnih športnih trenutkov. O zmagovalcu večera odloča občinstvo.
Pred nami je torej s kulturnim praznikom zaznamovana zabavno-tekmovalna improvizacijska predstava, po kateri boste lahko rekli le: Kaj ti bo žajfa, če si kupil kolo.
Ekipo Impro Ljubljana podpira Tovarna koles Rog.
Ekipo Banda Ferdamana podpira Tovarna Zlatorog.
Impro liga je temeljni program improvizacijskega gledališča pri nas, ki poteka že od leta 1993. Glavnina programa poteka kot državno tekmovanje impro gledaliških skupin, program pa je stičišče slovenskih improvizatorjev in improvizatork.
Sezono 2019/2020 kot rdeča nit zaznamuje šport in odnos med športom in kulturo. Posvečamo se raziskovanju športnega spektakla, ognjevitovsti, vztrajnosti in moči, performativnosti v športu in športnim elementom v gledališču ter iščemo športni, kulturni in družbeni komentar.
Vstopnina: 10,00 €; 8,00 € za študente, dijake, upokojence in brezposelne ob predložitvi potrdila.

Z izgradnjo prve hidroelektrarne na Dravi, elektrarne Fala, se je v drugem desetletju 20. stoletja začel gospodarski razvoj Maribora in severovzhodne Slovenije. Z izgradnjo osmih hidroelektrarn na reki Dravi, so dravske elektrarne postale najpomembnejše energetsko središče Slovenije. Izgradnja elektrarn je spreminjala podobo pokrajine, ekološki vidik je bil upoštevan že ob izgradnji elektrarne Fala z »ribjo stezo« in stezo za splave-splavnico. »Rodili« sta se dve svetovno znani tovarni, specializirani za izgradnjo hidro in termo elektrarn, METALNA Maribor in HIDROMONTAŽA Maribor, ki sta skupaj z Litostrojem iz Ljubljane in Rade Končarjem iz Zagreba gradili elektrarne po Jugoslaviji, Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Zaradi načrtovanih hidroelektrarn na Dravi si je ob koncu prve svetovne vojne Nemška Avstrija ob pomoči Italije silno prizadevala, da bi bila Dravska dolina z Mariborom in Ptujem priključeni Avstriji.

Kdo so bili Scherbaumi? Kje je Scherbaumova vila in kje Scherbaumov dvor? Kaj so Scherbaumi počeli? Kaj se je v vili dogajalo v času prve svetovne vojne? Vse to in še več lahko najdete na naši novi stalni razstavi.

Z nastankom jugoslovanske države je Maribor postal pomembno obmejno mesto. Predstavljal je severozahodna vrata Jugoslavije v svet. Mesto je postalo prometna os med Alpami in Beogradom ter ostalim Balkanom kot tudi med Dunajem in Trstom.
Leta 1910 je v Mariboru živelo 27.994 prebivalcev v 1269 stanovanjskih objektih. Leta 1921 se je število prebivalcev povečalo na 30.739 prebivalcev, stanovanjskih poslopij v mestu pa je bilo že 1455. Ob zadnjem štetju prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji leta 1931 je v Mariboru živelo 33.921 ljudi, število stanovanjskih nepremičnin pa je naraslo na 1834. Kot nov dejavnik mariborskega prebivalstva so med letoma 1918 in 1941 nastopili Primorci, ki so jugoslovanskemu Mariboru s svojo značajsko neposrednostjo vtisnili nov pečat.
Med januarjem 1919 in aprilom 1921 so mestno upravo v Mariboru vodili vladni komisarji dr. Vilko Pfeifer, nato pa dr. Josip Leskovar in za njim še Ivo Poljanec. Prve občinske volitve so bile razpisane za 26. april 1921. Največ glasov so prejeli socialisti, iz njihovih vrst so izvolili tudi župana Viktorja Grčarja. Spodnještajerski Nemci se prvih občinskih volitev v Mariboru niso udeležili. Izid prvih občinskih volitev v Mariboru in okoliških občinah, kjer so tudi zmagali socialisti, je bil precej drugačen kot v drugih slovenskih občinah.
Druge občinske volitve so bile 21. septembra 1924. Klerikalci Slovenske ljudske stranke in liberalci Jugoslovanske demokratske stranke so skupaj z Narodno socialistično stranko nastopili na občinskih volitvah v Mariboru kot Narodni blok. Samostojno so šli na volitve mariborski Nemci z Domačo gospodarsko stranko. Narodni blok je na drugih občinskih volitvah dobil 32 mandatov. Nemci in socialistična stranka so vsak dobili po štiri mandate v občinskem odboru, komunistična delavska skupina pa en mandat. Novi župan je postal predstavnik Slovenske ljudske stranke dr. Josip Leskovar.
Zadnje občinske volitve med obema vojnama so bile leta 1927. S 14 mandati je zmagala Slovenska ljudska stranka, takoj za njo so bili socialisti z 12 mandati. Šest mandatov je dobila Jugoslovanska demokratska stranka, pet pa Domača gospodarska stranka Nemcev. Mestni svet je 24. januarja 1928 za župana izvolil dr. Alojzija Juvana iz vrst Slovenske ljudske stranke. V zadnjem izvoljenem občinskem odboru so kot mestni odborniki sedeli že vsi bodoči župani in podžupani (dr. Alojzij Juvan in Franjo Žebot iz Slovenske ljudske stranke ter dr. Franjo Lipold iz Jugoslovanske demokratske stranke).
Ob uvedbi kraljeve šestojanuarske diktature leta 1929 je bil razpuščen tudi mestni občinski svet. Že čez nekaj dni je veliki župan Mariborske oblasti postavil novo občinsko upravo z županom dr. Alojzijem Juvanom. Kasneje ga je nasledil liberalec dr. Franjo Lipold. Do konca Kraljevine Jugoslavije mestna občina ni mogla imeti drugačne politične usmeritve, kot je bila tista v državi.
Zadnja, največja sprememba v sestavi organov mestne občine, se je zgodila jeseni 1935, ob spremembi vlade v Beogradu, ko je postal ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen iz Slovenske ljudske stranke. Takrat so v Mariboru mestno občino z večino mestnih svetnikov prevzeli pristaši klerikalne stranke. Župan je ponovno postal dr. Alojzij Juvan, podžupan pa Franjo Žebot.
Med letoma 1918 in 1941 je na upravni razvoj mestne občine negativno vplivalo dejstvo, da je Maribor proti svoji volji, kot edina mestna občina v Jugoslaviji, ostajal v občinskih mejah, ki jih je določil zakon o občinah iz leta 1850. Njegova predmestja so še naprej ostajala samostojne občine.

Presunljiv psihološki portret posameznikove volje do moči v dramatični Verdijevi pisavi
Glasbenogledališki genij Giuseppeja Verdija se je v razponu kar šestih desetletij njegovega aktivnega skladateljevanja udejanjil v številnih opernih mojstrovinah, izmed katerih je bilo ustvarjenih kar nekaj del, s pomočjo katerih so skozi Verdijevo ekspresivno in obenem docela človeško sočutno glasbeno pero na novo zaživeli fragmenti italijanske zgodovine. Prav te nove zgodbe, prežete z mojstrsko dognano glasbeno dramo, so tisti primer umetniške resnice, s katero je Verdi ohranil trajno mesto v svetovnem opernem panteonu. Mednje sodi tudi zgodba o junaškem, toda plebejskem pomorščaku Simonu Boccanegri, ki je po volji ljudstva postal dož Genove sredi 14. stoletja. Razklan med bremenom lastne zgodovine – muči ga predvsem izguba hčerke, ki jo po spletu okoliščin pod imenom Amelia Grimaldi najde šele po 25 letih – in političnimi ambicijami svojih nasprotnikov, se Boccanegra odloči poiskati novega zaveznika v podobi svojega bodočega zeta Gabrieleja Adorna, ki mu je Amelijina roka obljubljena v zameno za pomoč pri porazu uzurpatorjev Boccanegrove vladavine. Velikopotezna dramatičnost opere, ki je širši mednarodni uspeh doživela šele po Verdijevem angažmaju pesnika in skladatelja Arriga Boita, ki je revidiral izvirni Piavejev libreto, in praizvedbi v milanski Scali leta 1881, bo v režiji Arnauda Bernarda in pod dirigentsko taktirko Francesca Rose prvič v zgodovini uprizorjena na velikem odru mariborske opere.
Opera se izvaja v italijanskem jeziku s slovenskimi nadnapisi.

STALNE RAZSTAVE
Razstava Portret meščanstva postavlja v ospredje kulturno življenje v Mariboru v 19. stoletju. Na eni strani izpostavlja živahno družabno življenje, ki so go v 19. stoletju narekovala številna društva, po drugi strani pa zrcali družbene spremembe 19. stoletja, ki so vidne v urbanizmu, glasbi, narodnemu prebujanju in razhajanju, skrbi za jezik in za kulturno dediščino pokrajine. V ta dogajanja so vtkane tehnične novosti, ki so povzročile premike v komunikaciji in dojemanju časa (razglednica, žepna ročna ura), prometu (vlak, kolo), načinu upodobitve (slikarski ali fotografski portret)…

STALNE RAZSTAVE
Razstava prikazuje začetke muzejstva v Mariboru in njegov razvoj v Pokrajinski muzej Maribor od leta 1896 do 2003. Je v prostoru, kjer so ohranjene freske Mateja Sternena iz leta 1940, ki jih je naslikal za tedanjo restavracijo Grajska klet. Rekonstruiran je del prve muzejske razstave iz leta 1903, muzejske zbirke pa so predstavljene kot temelj muzejskega dela. V njih zbrana dediščina definira muzej kot bazo podatkov o kulturnozgodovinski identiteti prostora in posameznika. Vpetost mariborskega muzejstva v obči razvoj muzejev je prikazana na tekaču, kjer so zabeleženi izbrani dogodki v zgodovini muzejstva.

STALNE RAZSTAVE
Razstava niza posamezne strukture in pojave iz obdobja od srednjega veka do začetka 18. stoletja v Mariboru in okolici (trgovanje, obrambo, vero, kugo, požare, mestno oblast, obrti). Razen muzealij jih pojasnjujejo makete, rekonstruirana sta ambienta dimnice in gostilne, obiskovalci lahko oblečejo viteški oklep… Razstava je v pritličju bastije, mestnega obrambnega stolpa iz sredine 16. stoletja, zgrajenega pod vodstvom arhitekta Domenica dell’Allia. Prikazano je protiturško obrambno utrjevanje na Štajerskem in v Slavoniji pod vodstvom omenjenega arhitekta, razstavljeno pa je tudi starejše orožje iz muzejske zbirke.

STALNE RAZSTAVE
Razstava prikazuje rekonstrukcijo historične lekarne s konca 19. stoletja. Predstavljeni so prodajni prostor lekarne (oficina), z originalnimi lekarniškimi omarami in stojnicami ter recepturno mizo, lekarniški laboratorij z opremo za izdelavo zdravil in materialka (skladišče za surovine). Posebej so izpostavljeni predmeti iz nekdanjih samostanskih lekarn v Olimju in Slovenski Bistrici ter iz nekdanjih štajerskih mestnih lekarn. Razstavljena je tudi lekarniška knjiga s konca 16. stoletja. Na ogled so rastlinske droge, ki jih obiskovalci lahko primejo in povohajo, izvedo pa tudi o zlorabi drog.

STALNE RAZSTAVE
V čas izza spomina nas vodi arheološka razstava Prvi dotik. Okrog 1000 izbranih predmetov iz različnih materialov priča o gostoti poselitve in bivanjski kulturi, načinu življenja in pokopnih običajih, materialni in duhovni kulturi ter socialnih in ekonomskih razmerah v času od mlajše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka. Makete rekonstruiranih bivališč ponujajo vpogled v način življenja skozi različna obdobja. Stičišča vzporejajo dogajanja in najdbe našega prostora s širšim slovenskim in svetovnim prostorom. Odkritja in arheološka raziskovanja na terenu so predstavljena s pomočjo projekcije.

Roman Druga preteklost začne Möderndorfer pripovedovati z zgodbo o Petru in Mojci. Da je zgodba jasnejša, nadaljuje s pripovedjo o dogodkih, ki so se zgodili 2 generaciji prej. Tako preko dogajanja v namišljeni vasi Dolina spremljamo dogodke pred, med in po slovenski osamosvojitvi. Tako spoznamo celotno zapleteno zgodbo, ki je pripeljala Petra in Mojco do tega, da sta se spoznala. Preko bogatih družin, lokalnih veljakov, neuresničenih ljubezni, bega pred nasprotniki se počasi prebijamo proti sedanjosti.
Med pripovedovanjem te zgodbe pa dobivamo inserte iz avtorjevih pogovorov s prijateljem, ki mu je povedal za en del zgodbe in njuna razpredanja o tem, kaj je preteklost in kaj je resnica. Večna (slovenska) debata o partizanih in domobrancih dobi nove razsežnosti in enoznačnih odgovorov ni. Vsak je realnost doživljal iz svojega vidika in zato je interpretacij toliko kot je ljudi.

“Torej ne obstaja ena sama preteklost. Obstaja neskončno preteklosti, kot v naravi obstaja neskončno oblik vsega, kamenja, rastlin, žuželk, velikih in malih živali, mikrobov enake in različne vrste, vsak je drug in vsak je drugačen ...‬”

Vabljeni, da preberete knjigo in sodelujete v pogovoru o knjigi.