Si že slišal kdaj za ulično fotografijo?

To je žanr fotografije, ki je navdušil dva mlada fotografa, ki sta združila moči in skupaj pripravila razstavi Patterns.

Luka Hernet je star 21 let in študira fotografijo na Academii v Mariboru od koder tudi prihaja. V prostem času se ukvarja z glasbo. Večino časa posveti ulični in koncertni fotografiji.

Žan Murn prav tako prihaja iz Maribora in je star 18 let. Obiskuje Srednjo šolo za oblikovanje Maribor. Veselijo ga skoraj vse smeri fotografije, vendar pravi, da mu največ veselja prinese koncertna.

Otvoritev razstave Patterns, ki se tako imenuje prav zaradi vzorcev in simetrij na fotografijah, bo v petek, 24. 01. 2020, v Pisarni s pričetkom ob 20.00.
Fotografije si bo v Pisarni možno ogledati še 7 dni po dogodku.

PAVEL POLÁK PO MOTIVIH BRATOV GRIMM / 45 MIN
Trije igralci želijo zaigrati pravljico, a prav vsak hoče glavno vlogo pripovedovalca. Nekako se sporazumejo in znana pravljica se lahko začne. Brez nenehnih medsebojnih spopadov človeške nečimrnosti pač ne gre, a vseeno varno pripeljejo nežno Sneguljčico do srečnega konca. Prelepa tradicionalna likovna podoba na odru izriše pisano bogastvo lesenih lutk z lumpastimi palčki na čelu: "Če otroci so človeški malčki, mi, ki manjši smo od njih, smo palčki!"

Glasbeniki Dover Quartet – violinista Joel Link in Bryan Lee, violistka Milena Pajaro-van de Stadt ter violončelist Camden Shaw – so prepričani, da si poslušalci zaslužijo več kot le glasbo in izvedbe, ki (pre)hitro očarajo. Kvartet Dover torej ne stavi na prvi vtis in se dobro zaveda, da je pot do vrhunca pogosto zapletena in da vztrajnost odpira mnoga vrata.

Za mednarodni sloves tega mladega ameriškega kvarteta je v prvi vrsti poskrbela zmaga na uglednem tekmovanju Banff v Kanadi. Glasbeniki so kasneje prejeli še nagrado Kvarteta Cleveland in štipendijo Avery Fisher. Podpora domačih inštitucij jim je omogočila mednarodne nastope, s katerimi so prepričali kritika časopisa The Chicago Tribune, ki je zapisal »da imajo v sebi tisto, zaradi česar lahko postanejo naslednji Godalni kvartet Guarneri«, in New Yorkerja, ki je kvartet razglasil za »trenutno najboljši mladi ameriški kvartet«. Prav tako so glasbeniki prepričali slavnega režiserja Davida Lyncha, ki jih je povabil na svoj Festival of Disruption. Kvartet muzicira v pomembnih koncertnih dvoranah Severne Amerike, pogosto z zvezdniškimi glasbeniki, kot sta na primer violinistka Janine Jansen in pianist Jean-Yves Thibaudet (z njima so nastopili v dvorani Carnegie).

Glasbenike občinstvo na različnih koncih sveta pozna po njihovem prodornem mladostnem zagonu, odločni ritmičnosti in mehkem fraziranju. Številni uspehi, ki so jih doživeli v prvih letih delovanja, jih še utrjujejo v prepričanju, da je njihov pristop h klasični glasbi pravi: temelji na pozornosti do najzahtevnejše glasbe ter spoštovanju glasbenega čuta svojega poslušalstva. S Kvartetom Dover se nam tako zagotovo obeta intenziven koncert.

✨ 3. koncert Komornega cikla 2019/2020

Izvajalci:
Kvartet Dover (Dover Quartet)
Joel Link, violona
Bryan Lee, violina
Milena Pajaro-van de Stadt, viola
Camden Shaw, violončelo

Spored:
Ludwig van Beethoven: Godalni kvartet št. 6 v H-duru, op. 18, št. 6
Benjamin Britten: Godalni kvartet št. 1 v D-duru, op. 25
***
Paul Hindemith: Godalni kvartet št. 3 v C-duru, op. 16

✨ Več informacij: http://bit.ly/2kwaqvC

ŽELELI SMO ŠE, ZDAJ PA NAS BO ZADELA: KRIZA SREDNJIH LET
Po uspešnici Moška copata, ki je presegla kar nekaj rekordov, na gledališke odre prihaja nova avtobiografska komedija Ranka Babića: Kriza srednjih let.

Kriza srednjih let je hujša od pubertete! Ker stvari žal ne gredo več navzgor, ampak obratno!
V predstavi bo Ranko z občinstvom zaupno delil izkušnje o tem, kako se sooča z krizo srednjih let, ki prej ali slej doleti vsakega moškega. In kako ta, hočeš-nočeš, vpliva na odnose z boljšo polovico.
Po prihodu drugega otroka v družino, selitvi in opazkah, da pri 38 letih ni več tako poskočen, agilen in fleksibilen kot je bil nekoč, je Ranko začel iskati hitre rešitve. Da bo le žena začela ponovno nositi tangice! Stisnil je tudi zobe, začel plesati salso in hodit na jogo za pare. In potem novo presenečenje. Je res iz leta v leto bolj podoben očetu in njegova draga svoji mami?!
Morda sta za vse to kriva otroštvo in vzgoja, morda pa so srednja leta samo pravi čas, da se poišče strokovna pomoč!
V novi nori komediji Kriza srednjih let bo Ranko prvič spregovoril tudi o tem, kako je na drugem otroku delal več kot tri leta, hodil na teste, štel kdaj so ovulacijski dnevi in prvič v življenju zavračal seks, ker se je, kot pravi, na trenutke počutil kot mašina za proizvodnjo spermijev. Ja, če to ni kriza?!
Naraven in super zabaven! Princ odrov in kralj domače dnevne sobe - Ranko Babić!
Občinstvo si je želelo še in zdaj se vrača - v drugem delu Moške copate!
Vse za smeh in ljubezen!

Moška copata nosi laskavi naziv najdlje trajajoče hit komedije Špas teatra! Predstava-rekorderka beleži kar 380 ponovitev v več kot 100 mestih po Sloveniji, nasmejala pa je več kot 115.000 obiskovalcev. Mnogi so si jo ogledali tudi večkrat!

Spletna stran >>

Trajanje: 1 ura in 20 minut, brez odmora.

Premiera: 28. september 2019
Ugodnosti kartice Vaš izbor pri tej predstavi ne veljajo.

Novo leto - nove fore !

Spet bomo konec meseca v KGB Maribor.

Še enkrat spomnimo: kdo sploh smo Avtmigeci ? Smo mladi Štajerski komiki, se nam pa pridružijo na odru tudi ostali iz drugih koncev Slovenije. Vedno torej vidiš nove ljudi na odru, vedno slišiš nove fore, lahko pa se nam pred mikrofonom pridružiš tudi ti ;)

In spet bomo videli enega, ki bo nastopal prvič: Luka Horvat, dame in gospodje :)

Povezoval bo Rok Bohinc, on je improvizator, stand up komik in sedaj že ponosni očka pivskega trebuščka. Poleg številnih nastopov po Sloveniji ste ga lahko videli tudi kot igralca v spletni seriji Skečoholiki, v mladinski oddaji Osvežilna Fronta na RTVju ter kot besnega voznika v vzvratnem ogledalu. Že več kot deset let je zvezda v vzponu, tako da ga enostavno ne smete zamuditi, ko pride nastopati v vaš kraj, ker morda mu bo ravno letos uspel veliki preboj.

Poleg na odru pa še: David Gorinšek, Marko Žerjal, Jan Kreuzer, Blendor Sefaj in Dino Kapetanovič

Pridi se smejat z nami :) 29.1. ob 20:00 v KGB.

PONOČNJAKI 5+
ZVOČNO POPOTOVANJE SKOZI NOČ
PETER KUS IN TERY ŽEŽELJ / KOPRODUCENTA WERK89, DUNAJ, IN ZAVOD KUSKUS
Zvokom in hrupu vsakdanjega življenja ne moremo pobegniti. Za razliko od oči, naša ušesa nimajo vek, da bi jih zavarovali pred hrupom. Deklica se odpravi v posteljo, a ne more zaspati in posluša zvoke, ki pronicajo iz temne noči v njeno sobo. Da bi pregnala strah, v svoji domišljiji ustvari zvočna bitja, ki oživijo njeno sobo. Potopili se bomo v svet predmetnega gledališča in animacije zvoka.

4. koncert: Odmev se pojavi
30. januar 2020 ob 19.30
Kazinska dvorana SNG Maribor

Schubertovi samospevi v izvedbi sopranistke Nike Gorič in pianista Ferdinanda Mussutta ter slovenska premiera skladbe Schub'rdy G'rdy Vita Žuraja, pri kateri je po lastnih besedah “stisnil Schubertove samospeve skozi napravo za mletje mesa in ustvaril novo skladbo”. Na koncertu bo sodeloval tudi izjemni akordeonist Stefan Hussong, ugledni solist in profesor na Visoki šoli za glasbo v Würzburgu.

Franz Schubert: Die Forelle D. 550, Rastlose Liebe D. 138, An die Musik D. 547
Uroš Rojko: ObSession za akordeon in tolkala
Franz Schubert: Erlkönig D. 328, Ständchen D. 957
Federica lo Pinto: Confusione za akordeon in klavir
Franz Schubert: Hirt auf dem Felsen D. 965
Vito Žuraj: Schub'rdy G'rdy za sopran, akordeon, tolkala in klavir

Nika Gorič - sopran
Aljaž Beguš - klarinet
Stefan Hussong - akordeon
Simon Klavžar - tolkala
Ferdinando Mussutto - klavir
Vito Žuraj - izbor programa, dirigent

Ob 19.00 pogovor z glasbeniki in predstavitev glasbenih del, pogovor bo vodil Benjamin Virc

Koncertni cikel Carpe artem nastaja v produkciji Društva za komorno glasbo Amadeus v koprodukciji s SNG Maribor.

www.carpeartem.eu

Od nekdaj je v človeku živela želja zapustiti sled za seboj, o sebi, o obstajanju,… črta, pika, ploskev, skupek le-teh, ki nam pove nekaj o ustvarjalcu zapisa, o sledi. Grafični odtis kot multipliciranje sledi, črno – belo, prvinsko.

Letošnji projekt je učencem ARTdidakte dal misliti. Kako samo s črto povedati gledalcu, kar sicer mnogo lažje storijo z barvo. Kako se vrniti na začetke ustvarjanja, na risbo. Saj je risba osnova grafične tehnike globokega tiska, imenovane suha igla. Nekateri so dodali svojim odtisom še slepi tisk, drugi so eksperimentirali z barvo ali s papirjem, nekateri pa s samo obliko matric.

Projektna razstava GRAFO:SKOP ponuja gledalcu kalejdoskop grafičnih odtisov štiridesetih učencev likovne šole.

Karmen Čorak in Andrej Brumen Čop / Krhkost bivanja
UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2
31. januar – 21. marec 2020
otvoritev: petek, 31. januar 2020, 19.00
kustosinja: Andreja Borin

Andrej Brumen Čop je prepoznavno ime slovenske sodobne likovne umetnosti. Karmen Čorak se je kot fotografinja uveljavila predvsem v tujini, večinoma v Italiji, kjer živi in dela. Njuno dolgoletno poznanstvo, sorodna bivanjska občutljivost in podobno naglašene teme njunega ustvarjanja so oba umetnika naravno pripeljale tudi do skupnega razstavljanja – prvič leta 2018 v odličnem razstavišču Akademije lepih umetnosti v Rimu in drugič leta 2019 v Museo d'Arte Moderna Ugo Cara v Muggii.
Umetniški opus Andreja Brumna Čopa obsega več različnih tem. Ob delih, pri katerih so v ospredju osebne teme, se med 1998 in 2000 začnejo pojavljati še drugačne podobe. Slike naseljujejo prodniki, vodne gladine, žičnate ograje in žuželke – predvsem komarji, mravlje in muhe. V tem času nastane tudi serija Templji kot odmev na umetnikovo potovanje na Japonsko. Čeprav je zunanji okvir navidezno znan, pelje slika gledalca drugam. Pelje ga v duhovno razprostrto podobo, ki stoji za fizičnim. Kakor da bi umetnik segel v podobo, se potopil v njeno esenco in vtisnil v sliko to, kar je prinesel na površje. Spomin na podobo. Sled podobe. To zasleduje tudi v delih na papirju, v akvarelih in risbah, ki so enako pomemben del njegovega ustvarjanja. Pogosto dela tako, da papir nalepi na steno in pusti, da se spoji z zidom. »Slike so se mi ugreznile v zid«, je napisal v besedilu Kozmos iz leta 2016. Podobe torej postanejo del nosilca, del podlage, eno z njo. Monokromno uglašeni toni, brezčasno nedoločljivo ozadje in lisaste zaplate madežev dajejo občutek nedoločljivosti ozemlja med tukaj in onkraj. Podobe so pogreznjene v molk in tiho pričakovanje. Nekaj ali nekdo je prestopilo prag. Morda je še zadnjič zažarelo v našem pogledu ali v spominu. Morda je poslednjič zažarelo v svoji pravi biti. Ta nekaj ali nekdo je morda majhna žuželka ali krizantema, vendar je dragocena in pomembna. Malenkosti so pomembne, obrobne teme našega dneva so pomembne, detajli so pomembni. Tudi zato, ker se prav preko najneznatnejšega dotikamo neizrekljivega, kot se ga lahko dotakne edinole še poezija. Svetloba na slikah in risbah Andreja Brumna Čopa je v vlogi tega neizrekljivega. Muhe, mravlje, komarji in vešče so popotniki med svetovi, odeti v meniško ogrinjalo svetlobe. Ne mislite, da to ne more veljati za rože ali za kamne.
Andrej Brumen Čop je leta 1996 edinkrat obiskal Japonsko. Hkrati je bila tam tudi Karmen Čorak, vendar se takrat še nista poznala. Karmen je z Japonsko ostala povezana vse do danes. Obiskovala je fotografski seminar pri japonski fotografinji Rinko Kawauchi (2011) in na Japonskem tudi razstavljala. Nekatere njene fotografije so natisnjene na japonski ročno izdelan papir, imenovan vaši. Ta izjemen papir (vaši torinoko, ki ga je na otoku Šikoku izdeloval mojster Masao Seki) tako postane integralen del fotografije in doprinese k njeni prezenci in značaju. Karmen Čorak je vrhunska restavratorka-konservatorka za papir, zato ima do tega materiala zelo poseben odnos. Verjetno si je težko predstavljati, kakšna izredna raznovrstnost obstaja za nekaj, kar navadni smrtniki strnemo pod besedo »papir«. Fotografije Karmen Čorak imajo številne skupne točke s slikami in akvareli Andreja Brumna Čopa. Ena od njih je odnos do svetlobe, ki je na njenih fotografijah vedno pritajena; jutranja ali večerna, v senci ali po dežju. Fotografije so barvne, vendar so barve monokromne in utišane. Žarijo v zamolklih tonih, ki segajo od globokih zemeljsko rdečih, do prosojno svetlih in temno zelenih, ponekod tudi črnih. V njih je neka posebna delikatnost. Glave rdečega zelja, drevesno deblo s koreninami, prosojna valujoča tkanina ali oblačilo brezčasne starosti so spokojni pričevalci nekega poznanega, a obrobnega sveta. Navadni in samotni, a enkratni in dragoceni. Varni v svoji čuječi spokojnosti žarijo kakor avreole svetnikov. Pričujejo o tem, da je v središču vsega nespoznavna skrivnost in da je vse okrog nas več, kot se zdi. Nespoznavno je nemogoče spoznati neposredno. Podobe Karmen Čorak za hip odstrejo kopreno navadnosti in nepomembnosti (ki smo jim ju nadeli) in pokažejo dragoceno in krhko lepoto vsega bivajočega. Ta sicer izginja pred našimi očmi, a zato ne izgubi ničesar. Izgubljamo mi, kadar jo spregledamo. Naj povzamem besede japonske pesnice iz 9. stoletja, ki zaokrožajo to razmišljanje:
Barva teh rož
je že prešla,
medtem ko brez smisla
mineva moje življenje
v gledanju dolgega deževja.
(Ono no Komači, ok. 833–857, prevod Andreja Borin)
Karmen Čorak se je rodila leta 1959 v Murski Soboti, odraščala je v Mariboru. Študirala je grafično oblikovanje na Grafični fakulteti v Zagrebu, nato pa se je usmerila v konserviranje del na papirju in se na tem področju izobraževala v Rimu, Avstriji in na Japonskem. Dela kot restavratorka-konservatorka v muzeju Gallerie dell'Accademia v Benetkah. S fotografijo se je ukvarjala že v mladosti in razstavlja vse od leta 2007 (Slovenija, Italija, Francija, Španija, Japonska, Hrvaška, Madžarska, Nemčija, Rusija in ZDA). Seminarje fotografije je obiskovala pri japonski fotografinji Rinko Kawauchi (2011) in avstrijskem fotografu Hansu-Christianu Schinku (2017). Mednarodne nagrade za fotografijo je prejela v Parizu, Malagi in Berlinu. Njene fotografije se nahajajo v zasebnih in javnih zbirkah v Italiji, Franciji, Španiji, Nemčiji in na Japonskem. Živi in ustvarja v Rimu in Benetkah.

Andrej Brumen Čop se je rodil leta 1967 v Mariboru. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomiral je pri Metki Krašovec (1993) in zaključil tudi slikarsko specialko (1995). Študijsko je bival v Gradcu (1994), potoval po Japonski (1996), bil je prejemnik štipendije češke vlade in se je kot gostujoči študent izpopolnjeval na likovni akademiji v Pragi (1997). Za bivanje v New Yorku je prejel delovno štipendijo Ministrstva za kulturo (2000), bival pa je tudi v slovenskem ateljeju Ministrstva za kulturo v Berlinu (2009). Bil je glavni urednik revije Likovne besede (2001–2002). Od leta 2009 predava risbo in slikarstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer tudi vodi Galerijo Pedagoške fakultete oz. Galerijo PeF. Ob slikarstvu se ukvarja še z ilustracijo. Razstavljal je na številnih razstavah doma in v tujini, njegova dela hrani več slovenskih in tujih umetniških zbirk. Živi in ustvarja v Ljubljani.

COPRNICA DRAGICA 3+
METKA DAMJAN, AJA KOBE IN SVETLANA PATAFTA PO MOTIVIH SLIKANICE MARIJANE JELIĆ / KOPRODUCENT TEATAR PUNA KUĆA, ZAGREB / 35 MIN
Nekoč pred davnimi davnimi časi je tukaj bilo ... morje. Skrčilo se je v reko, ob reki pa je zraslo mesto. V mestu so ljudje, prav tako kot danes, mislili in počeli čuda zanimivih reči. In s čim se je ukvarjala Dragica, da je bila oklicana za coprnico?
Dragica je odlična zeliščarica in zdravilka. V naravi nabira zdravilne rastline ter iz njih pripravlja čaje, sirupe, tinkture in druge zdravilne pripravke. Kopriva, kamilica, regrat, meta, sivka, žajbelj, materina dušica, trpotec in bezeg so med bolj pogostimi. V srednjem veku, kamor se umešča naša predstava, ljudje v glavnem niso razumeli moči zelišč in so zeliščarice krivično obtožili čarovništva oziroma coprništva. Danes pa zelišča dnevno uporabljamo za zdravje ali kot začimbo, ne da bi nam kdo očital čarovništvo.

Večer samospevov H. Duparca, F. Poulenca, R. Savina, B. Ipavca in H. Wolfa

Umetnika bosta predstavila uspešnice nekaterih najvidnejših in najpomembnejših avtorjev samospevov: nemški Lied je z Wolfom doživel enega svojih vrhuncev, francosko različico mélodie sta tehtno povzdignila najprej Duparc, globoko v 20. stoletju pa še Poulenc, pomemben pečat v slovenski tradiciji te zvrsti pa je kljub izrazito kozmopolitski drži zapustil Savin.
HENRI DUPARC (1848–1933)
L'invitation au voyage / Povabilo na potovanje
(Charles Baudelaire)
Au pays ou se fait la guerre / V deželo vojne vihre
(Pierre–Jules–Theophile Gautier)
Romance de Mignon / Mignonjina pesem
(Victor Wilder priredil po Joahnnu W. von Goetheju)

FRANCIS POULENC (1899–1963)
La courte paille / Miniature, FP.178 (Maurice Carême)
Le sommeil / Spanec, št. 1
Quelle aventure! / Kakšna dogodivščina, št. 2
La reine de cœur / Srčna kraljica, št. 3
Ba, be, bi, bo, bu / Ba, be, bi, bo, bu, št. 4
Les anges musiciens / Angeli glasbe, št. 5
Le carafon / Majhna karafica, št. 6
Lune d'avril / Aprilski mesec, št. 7

RISTO SAVIN (1859–1948)
Svetla noč (Oton Župančič)
To je tako (Oton Župančič)

BENJAMIN IPAVEC (1829–1908)
Romanca (iz spevoigre Tičnik)
V spominsko knjigo (Vojeslav Molè)

HUGO WOLF (1860–1903)
Heiß mich nicht reden / Ne želi, da spregovorim
(Johann W. von Goethe)
Nur wer die Sehnsucht kennt / Le kdor hrepenenje pozna
(Johann W. von Goethe)
So laßt mich scheinen / Pustite mi sanjati
(Johann W. von Goethe)
Kennst du das Land? / Poznaš deželo
(Johann W. von Goethe)

SOPRANISTKA ANDREJA ZAKONJŠEK KRT se je rodila v Celju, kjer tudi živi. Po diplomi iz glasbene pedagogike na mariborski Pedagoški fakulteti se je izpopolnjevala na oddelku za koncertno petje na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer je z odliko diplomirala pri profesorjih Karlheinzu Donauerju (oratorij) in Gerhardu Zellerju (samospev). Že med študijem se je izpopolnjevala pri Dragici Kovačič. Od sezone 1996/1997 je kot solistka redno zaposlena v Operi SNG Maribor, kjer je debitirala kot Rosina (Seviljski brivec), nato pa poustvarila številne vodilne operne in operetne vloge, med njimi velja omeniti Micaelo (Carmen), Maud (naslovna vloga v krstni izvedbi opere Princesa vrtoglavka Josipa Ipavca), Adino (Ljubezenski napoj), Adelo in Rosalindo (Netopir), Musetto in Mimi (La bohème), Nannetto (Falstaff), Pamino (Čarobna piščal), Belindo (Didona in Enej), Antonio (Hoffmannove pripovedke), Sophie (Werther), Donno Francesco (Črne maske), Liù (Turandot), Jerico (Zlatorog), Hanno Glawari (Vesela vdova), Elviro (Italijanka v Alžiru), Rusalko (Rusalka), Madame Lidoin (Pogovori karmeličank), Popejo (Kronanje Popeje). Redno gostuje tudi v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je prvič nastopila kot Metka (Janko in Metka), zatem pa še kot Susanna (Figarova svatba), Norina (Don Pasquale), Zerlina (Don Giovanni), Berenice (Prilika dela tatu), Valencienne in Hanna (Vesela vdova), Grilletta (Apotekar), Micaela (Carmen) in Elvira (Don Giovanni). Je prepričljiva interpretka opernih in operetnih vlog kot tudi koncertnih vokalno-instrumentalnih del in samospevov. Sodelovala je z orkestrom Slovenicum, Mariborsko filharmonijo, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orkestrom in Zborom Slovenske filharmonije, Celjskim godalnim orkestrom, Orkestrom Akord … Nastopila je na več recitalih s pianistkami Natašo Valant, Bredo Zakotnik in Danielo Candillari, na katerih je izvajala samospeve Brahma, Schuberta, Wolfa, Straussa, Debbusya, Faureja, Poulenca, Delibesa, Lajovica, Savina… Večkrat je nastopila na Festivalu Radovljica. Njen koncertni repertoar obsega dela od zgodnjega baroka pa vse do glasbe 20. stoletja, med drugim je kot solistka sodelovala v izvedbah Händlovih, Telemannovih, Bachovih, Haydnovih in Mozartovih vokalno-instrumentalnih del. Leta 2004 je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla njena prva zgoščenka z naslovom Slovenski in francoski samospevi, ki sta jo posneli s pianistko Natašo Valant. Sodelovala je v snemanju opere Italijanka v Alžiru in Pogovori karmeličank za Radio Slovenija. Sodeluje tudi z orkestrom Hiše kulture Celje, s katerim je med drugim nastopila v Ipavčevi operi Teharski plemiči in v Kálmánovi opereti Grofica Marica. Leta 2015 je za svoje vrhunske umetniške dosežke prejela nagrado Sama Smerkolja, ki jo podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče; leta 2017 pa občinsko priznanje Mestne občine Celje.

NEJC LAVRENČIČ je glasbeno šolanje pričel na SGBŠ Maribor v razredu Tatjane Dvorak. Kasneje je postal tudi varovanec pianistke in pedagoginje Marine Horak. Dodiplomski in magistrski študij je opravljal na Kraljevem konservatoriju v Bruslju v razredu A. Madžara in J. Michielsa. Poleg klavirja je magistriral še iz komorne igre, sočasno pa opravil še specializacijo na področju interpretacije samospeva pod okriljem Uda Reinemanna in njegovih gostujočih umetnikov. Koncertno deluje v Sloveniji, Franciji, Belgiji, Španiji, Hrvaški, Italiji, Švici, koncertne turneje pa so ga popeljale tudi na gostovanja v ZDA, Kanado in Azijo. Sodeluje s priznanimi tujimi in domačimi umetniki kot so pevci Sabina Cvilak, Marcos Fink, Mojca Vedernjak, Theresa Plut, Barbara Jernejčič Fürst, Juliette de Massy, Cristina Segura, Artur Rozek, Darko Vidic, Katja Konvalinka, Nataša Zupan, Arianna Rinaldi, Soumaya Hallak ter instrumentalisti Andrej Zupan, Luka Železnik, Magdalena Sas, Isabel Dunlop in drugi. Je prejemnik več nagrad na mednarodnih tekmovanjih, priznanj za ustvarjalnost in štipendij. Redno snema za Radio Slovenija. Deluje koncertno in pedagoško na področju klavirske in komorne igre ter interpretacije samospeva. Je umetniški vodja Kulturno umetniškega zavoda PerArtem in koncertnega cikla nekoč znanega kot Glas iz davnine, danes pa Samospevanje v Slovenski filharmoniji in SNG Maribor. V letu 2019 je kot eden najvidnejših interpretov samospeva in komorne glasbe prejel štipendijo Ministrstva za kulturo RS.

www.nejclavrencic.com
www.perartem.si

Migracije so stare toliko kot je star svet in človek. Vsi naši predniki so nekoč prišli od nekod in se ustalili tukaj, kjer smo sedaj. V modernem svetu pa ljudje iz svojih domovin odhajajo zaradi neenakosti, strahu in/ali želje po boljšem življenju. So ljudje okoli nas, ki jih srečujemo v vseh segmentih našega vsakdanjega življenja – vrtcu, izobraževalnem sistemu, pri zdravniku, v kulturnih in drugih ustanovah.

Leta 2018 je število priseljencev oz. prebivalcev, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini, obsegalo 12.1% celotnega prebivalstva Slovenije, to je 250.000. S takim deležem priseljencev se Slovenija med državami članicami EU uvršča na 16. mesto. »Novodobnih« priseljencev, to so tisti, ki so se priselili v zadnjih desetih letih, je 38%. V Slovenijo so prišli iz 163 držav sveta, skoraj polovica iz Bosne in Hercegovine, veliko tudi iz držav EU, iz 45 držav Azije in 43 držav Afrike.

V letu 2019 je bilo v Sloveniji 3.821 prosilcev za mednarodno zaščito, ki je bila priznana 88 osebam. Skupno število oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji je trenutno 719 . V integracijski hiši Maribor jih je 30 , predvidoma okoli 200 po zasebnih nastanitvah v Mariboru in okolici.

Vabimo vas na otvoritev razstave »Migracije – med strahom in realnostjo«, ki bo v Vetrinjskem dvoru – Preddvorana v I. nadstopju, v četrtek, 6. februarja 2020, ob 14. uri.

Razstava bo na ogled do 21.2.2020.

Ogledu razstave bo sledilo druženje z manjšo pogostitvijo

Ob predvidoma 14.45 bo v Večnamenski dvorani v I. nadstropju sledilo predvajanje filma Stranger in Paradise (trailer - https://www.youtube.com/watch?v=BgRAEUBtz3g), nizozemskega filma iz leta 2016, prejemnika 11 mednarodnih filmskih nagrad in deset nominacij.

Sinopsis filma: Na novo prispeli begunci se v učilnici naučijo lekcije o raznovrstni Evropi. Stranger in Paradise na presečišču igranega in dokumentarnega filma na odkrit način razmišlja o razmerjih moči med Evropejci in begunci.