SAVE THE DATE for MSF 2020!

Four days of inspiring workshops and crazy parties with live music in a small city with a big heart - Maribor!

Clear your schedule and come and have a good time with your friends at our little big festival.

More info coming soon.

Your MSF team

Galerija za mir
UGM, Strossmayerjeva 6
16. maj 2020 – 2. avgust 2020
kustosinja: Andreja Hribernik v sodelovanju s Katarino Hergold Germ
avtorji: Bertil Almlöf, Nika Autor, Jacques Bedel, Roland van den Berghe, Janez Boljka, Daniel Buren, Peter E. Clarke, Eugenio Comencini, Dragica Čadež-Lapajne, Riccardo Dalisi, Guillermo Deisler, skupina Decenta (Diddo Kusdinar, Abdul Djalil Pirous, Gregorius Sidharta Soegijo, Sunaryo Soenarjo, T. Sutanto, Priyanto Sunarto), Andreas Fogarasi, Fokus grupa, Jan Forsberg, Franta, Gotthard Johnny Friedlaender, Mahmoud Hammad, Krsto Hegedušić, Božidar Jakac, Vlado Jakelić, Frederik Kahendra, Leo Kornbrust, Duck-Jun Kwak, Lojze Logar, Ueno Makoto, Miha Maleš, Pavel Medvešček, Antoni Miró, Tadashige Ono, Julian Pacheco, Ico Parisi, Darinka Pavletič-Lorenčak, Miodrag Mića Popović, Pino Poggi, Milan Ranković, Bruno Rinaldi, Walter Solón Romero, Isa Rosenberger, Ismail Saray, Ive Šubic, Marko Šuštaršič, Willy Thaler, Jože Tisnikar, Victor Vasarely, Hermann Walenta, Toon Wegner, Jindřich Wielgus, Stanislav Wojtowicz, Ossip Zadkine
Razstava Galerija za mir v tematsko središče postavlja zbirko in arhiv Koroške galerije likovnih umetnosti, ki sta nastala na podlagi mednarodnih razstav. Te so potekale pod okriljem Organizacije združenih narodov v 60-ih, 70-ih in 80-ih letih preteklega stoletja. Osredotoča se na še vedno aktualna vprašanja, povezana s politizacijo umetnosti, vlogo umetnosti v družbi in njenim pomenom nekoč in danes. To počne skozi izpostavljanje glavnih vsebinskih poudarkov, ki se oblikujejo v zbirki, in tudi skozi vzpostavljanje dialogov med deli iz zbirke in arhivskim gradivom ter sodobnimi ustvarjalci.
Osnovo za zbirko Koroške galerije likovnih umetnosti predstavljajo dela umetnikov, ki so predvsem v letih 1967 in 1975 sodelovali na mednarodnih razstavah. Mnogi med njimi so za uresničitev ideje o ustanovitvi Galerije za mir svoja dela podarili. Galerija za mir je bila zamišljena kot prostor, ki bo trajno zastopal ideje o miru, solidarnosti in humanizmu skozi umetnost. Štiri mednarodne razstave, ki so potekale v različnih časovnih razmikih, nam ponujajo možnost vpogleda v določen lokalni, nacionalni in celo mednarodni kontekst, v katerem so nastale. Pri natančnejšem proučevanju nam celo razkrijejo celotno paleto odnosov in povezav med posamezniki in umetniki, obenem pa razkrivajo tudi politična ozadja. Tako lahko skozi razstave, od katerih je prva potekala le dve leti pred burnim letom 1968, sledimo tudi nekemu duhu časa.
Vabljeni!

Od četrtka, 21. 5. 2020, do petka, 12. 6. 2020, vas vabimo v Galerijo K18 na ogled razstave ilustracij »Razpotja«.
Sodelujoči avtorji: Irena Ocepek, Istvan David, Maja Poljanc, Tinka Leskovšek, Enej Gala, Anton Spazzapan, Julijana Božič, Matija Medved, Leon Vidmar, Nika Rupnik.

Revija Razpotja, ki letos praznuje 10. obletnico izhajanja, je četrtletnik s poglobljenimi članki o družbenih in kulturnih vprašanjih. V njej se srečujejo različna stališča o temah, ki krojijo naš vsakdan, a večinoma ostanejo brez temeljitega premisleka. Od leta 2014 revija Razpotja sodeluje z različnimi umetniki mlajše generacije, ki prispevajo ilustracije za naslovnico in tematski sklop. Njihove vizualne interpretacije tem se gibljejo od ilustracij, vezanih na posamezne prispevke, do vizualnih esejev na določeno temo.

Na razstavi bo predstavljen izbor del - od originalov do umetniških printov digitalnih ilustracij, - kot so si jih zamislili ilustratorji sami. Revija Razpotja je natisnjena dvobarvno, zato se končni rezultat pogosto precej razlikuje od izvirnikov, fizičnih in digitalnih. S sopostavitvijo izvornega materiala in tiskane revije, v kateri so bili objavljeni, bodo imeli obiskovalci vsaj bežen vpogled v proces nastanka revijalne ilustracije.

Razstava bo na ogled vsak delavnik med 14:00 in 18:00, delno pa je dostopna tudi v spletni galeriji. (https://guestroommaribor.22slides.com/razpotja-razstava-ilustracij).

Ob obisku upoštevamo preventivne protivirusne ukrepe:
- obisk z lastno masko,
- uporaba razkužila za roke pri vstopu,
- obisk brez znakov bolezni (kašelj, vročina),
- sledite higieni kihanja in kašljanja,
- največ 3 obiskovalci sočasno,
- upoštevanje medosebne razdalje,
- prosimo, sledite smernicam zaposlenih v galeriji.

Vstop je brezplačen. Vljudno vabljeni

Info: Pekarna Magdalenske mreže Maribor, Ob železnici 16, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org, www.infopeka.org.

Spet smo tu! Z vami! In s Tadejem Tošem!
Pa smo dočakali! Prvo zeleno luč za kulturnike, protikoronski ukrep, ki dovoljuje prireditve s petdesetimi udeleženci. Seveda smo nemudoma pograbili priložnost, saj smo komaj čakali, da bomo lahko znova z vami iz oči v oči, brez računalniških zaslonov.
Zato z velikim veseljem sporočamo, da vrata Narodnega doma znova odpiramo že ta četrtek, 21. maja.
Kako bolje štartati v postkoronsko življenje kot – s smehom? In to s prvovrstnim, z žlahtnim podpisom stand-up mojstra Tadeja Toša. Tudi on nestrpno čaka, da znova stopi na oder, saj ga po prisilni pavzi njegov oster jezik že krepko žuli. Nadejamo se lahko torej silovite smejalne eksplozije in krepke doze pikantnih bodic, ki ne bodo prizanesle nikomur, vključno z vašimi trebušnimi mišicami.
Ste pripravljeni? Mi smo!
Vidimo se v četrtek, petek, soboto, ponedeljek, ...
26. 5. 2020, 20:00 →, 27. 5. 2020, 20:00 →, 29. 5. 2020, 20:00

Pohitite in si pravičasno zagotovite svojo vstopnico – število mest je namreč (zelo) omejeno.
Toša dobro poznamo.
Vemo, da je naš.
Vemo, da govori hitro in veliko.
Vemo, da se zmeraj nagovori do mokrega.
Vemo, da njegov dolg jezik ne prizanaša nikomur – niti njemu samemu ne.
Tudi sedaj bo tako.
Stand-up oder je njegovo najljubše prizorišče.
In komaj čaka, da stopi na oder.
In še nasvet: otroci naj ostanejo doma.
Za zagotavljanje varnosti in ohranjanje zdravja bomo vestno upoštevali vsa opozorila in priporočila NIJZ (in zdravo pamet).Obiskovalce vljudno prosimo, da v prostore Narodnega doma vstopate z zaščitnimi maskami, upoštevate predpisano medsebojno razdaljo ter sledite navodilom osebja.
Hvala za razumevanje, dobro voljo (in zdravo pamet)!

V četrtek, 28. 5. 2020, vas ob 20:00 v okviru Festivala prostovoljstva v Mariboru vabimo v park Kulturnega centra Pekarna, da preživite prijeten pomladanski večer z Gillesom Baudryjem, prostovoljcem Evropske solidarnostne enote. Gilles nas bo skozi fotografije, glasbo in pokušino francoskih veganskih jedi popeljal skozi srednjeveško arhitekturo in znamenitosti Limogesa, mesta na zahodu Francije.
Limoges je najbolj znan po svojem porcelanu, zaradi česa se ga drži tudi naziv »mesto belega zlata«. Prebivalke_ci so ponosne na svojo dediščino in pomembna zbirka porcelana se nahaja v mestnem muzeju. Limoges pa je znan tudi po svoji močni delavski preteklosti, predvsem po delavcih_kah v industriji porcelana in na železnici. Slednji so med drugim zgradili eno najlepših evropskih železniških postaj. Tukaj je tudi sedež najpomembnejšega francoskega delavskega sindikata CGT.
Mesto prepoznavno po znameniti gotski katedrali, se ponaša še z eno izmed najlepših srednjeveških četrti, ki jo zaznamujejo fasade iz kamna in lesa.
Gilles nam bo predstavil tudi nekaj alternativnih kotičkov mesta, ki so mu pri srcu.
Prisrčno vabljene_i.
Dogodek bo potekal v angleščini.
Lokacija je dostopna gibalno oviranim osebam. Dogodek se bo izvajal na prostem, poskrbljeno bo za varnostno razdaljo in razkuževanje rok. Po želji prinesite s seboj svoje zaščitne maske. Prosimo, da se dogodka udeležite osebe brez znakov okužbe dihal in brez vročine.
Projekt je financiran s strani Evropske komisije. Vsebina projekta odraža izključno stališča Pekarne Magdalenske mreže. Nacionalna agencija in Evropska Komisija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih publikacija vsebuje.

Nadomestni koncert za odpovedan koncert 25. 3.
Programska knjižica 2019/2020
Uveljavljena in prepričljiva slovenska glasbenika.
Robert Schumann: Tri romance, op. 94
Ludwig van Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 5 v F-duru, op. 24, »Pomladna«***
Ludwig van Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 9 v A-duru, op. 47, »Kreutzerjeva«Ko razmišljamo o življenjskem opusu Ludwiga van Beethovna, nas prešine, kako polna nasprotij je njegova glasba. Kar težko si je zamisliti osebnost, ki bi bila zmožna takšnih presežkov in skrajnosti. Verjetno je prav iz tega pognal mit o Beethovnu kot neprilagojenem romantičnem geniju, ki je razvnemal domišljijo glasbenikov in literatov desetletja, celo stoletja po njegovi smrti. Opisovali so ga kot divjega in težavnega, a tudi milega in nežnega; in res, njegova glasba ponuja gradivo za prav vsako od teh podob velikega skladatelja.
O tem, kakšnih skrajnosti je bil Beethoven zmožen, nazorno pričata njegovi najbolj priljubljeni sonati za violino in klavir, zgodnejša Pomladna ter poznejša Kreutzerjeva sonata. Znotraj istega abstraktnega vzorca je znal Beethoven ustvariti dva izrazito različna glasbena univerzuma. Sonata op. 25 pričuje o blagem in družabnem Beethovnu, ki je znal z vtisom lahkotnosti stresati salve milozvočne glasbe. Sonata op. 47 pa kakor da strni vse, kar je bilo v tem umetniku spotikljivega: demoničnost, samosvoje uporništvo, nezadržno potrebo po tem, da se njegov glas sliši. Kreutzerjeva sonata je koncertantno virtuozno delo tako intenzivne dramatičnosti, da je neki ugledni kritik ob zaključku ene njenih prvih izvedb zapisal, da je bil pravkar prisiljen pretrpeti »nekakšen estetski ali artistični terorizem«. In čeprav se zdi ta stavek iz današnje perspektive nenavaden, nam vsekakor daje misliti. Velika umetnost verjetno res ne more nastati po hitri poti milozvočnosti in všečnosti.
Tega se zavedata virtuoza, ki bosta za nas zagrizla v sladko-kislo jabolko Beethovnovih sonat. Žiga Brank in Petar Milić sta se uveljavila kot zelo zanimiva, pronicljiva in prepričljiva slovenska glasbenika, ki jima bolj kot zunanja dopadljivost ustrezata preiskovanje in posredovanje globljih resnic, ki jih nosi v sebi notno črtovje velikih del. Njun pristop jima zagotavlja privržene poslušalce, ki se na koncertih potopijo v neštete plasti glasbe in v resnični blišč in lepoto, ki se skrivata v njenih globinah.

Nakup vstopnic je možen s kartico Vaš izbor.
Za zagotavljanje varnosti in ohranjanje zdravja bomo vestno upoštevali vsa opozorila in priporočila NIJZ.Obiskovalce vljudno prosimo, da v prostore Narodnega doma vstopate z zaščitnimi maskami, upoštevate predpisano medsebojno razdaljo ter sledite navodilom osebja.
Hvala za razumevanje!

Milan Latin - Muso. Siva (dobesedno) eminenca mariborske glasbene scene, glasbeni sladokusec in poznavalec, dolgoletni glasbeni sodelavec Narodnega doma Maribor. Nekdanji urednik glasbenega uredništva za regionalno televizijo RTS, sodelavec Radia Maribor, je bil ves čas svojega delovanja tudi vrhunski učitelj in mentor vseh, ki s(m)o želeli spoznavati jazz, etno, world in še kakšno (dobro) glasbo, drugačno od tiste, ki so jo ponujale mainstreamovske glasbene lestvice.

Po poklicu trgovec (zase pravi, da je edini Mariborčan, ki je 25 let prodajal avtomobilske dele, pa ni imel svojega avtomobila), po duši sofisticiran dekadenten marginalec. Otrok beat generacije, ki ga je v sedemdesetih obrnilo k jazzu. Tisti z legendarnimi črički, ki jih je spustil na koncu špila, ko je zavrtel »It couldn't be better than it is right now« od The Ozark Mountain Daredevilsov. Tisti, ki je skupaj s še eno sivo eminenco, fotografom Mišom Hochstätterjem, na Gospejni s stenskimi projekcijami ob spremljavi glasbe zasejal seme mariborskih živih dvorišč. Cenjen je bil tudi kot glasbeni opremljevalec oddaj na radiu in televiziji, filmov in promocijskih spotov ter kot avtor številnih oddaj o glasbi.

Še prav posebej pa je navduševal kot didžej, vrhunski jezdec »elpejk« in ploščkov, z izostrenim okusom in pretanjenim občutkom za ustvarjanje avtorsko prepoznavne zvočne atmosfere. Vizionarski kreator novih glasbenih svetov, ki jih je gradil s svojimi brezšivnimi prelivanji in prepletanji skrbno izbranih, mnogokrat butičnih komadov. In prav v tej njemu tako ljubi vlogi ga bomo končno spet videli.
Muso namreč spet jezdi!

Vsak petek, vse do konca maja, med 18.00 in 18.30, v predbalkonski dvorani Narodnega doma v Mariboru, z neposrednim prenosom naravnost v vaše domove.

Prisluhnili bomo vrhunskemu izboru iz bogatega repertoarja Festivala Lent, ki ga je kot strokovni glasbeni svetovalec sooblikoval več kot dve desetletji, ter mu s svojim bogatim znanjem in organizacijskim talentom dal neizbrisen pečat. Ob tem pa bomo uživali še v izbranih glasbenih začimbah z vseh vetrov, pospremljenih z izvirnimi komentarji. Prava stvar za vse, ki znate uživati ob glasbi. Za glasbene sladokusce in tiste, ki to želite postati.
Ne zamudite, da vam ne bo žal. Ker... ko Muso rola, muzika rula!

S temi virtualnimi dogodki tudi nekako uvajamo letošnji Festival Lent.

Ogled predstave je družbena odgovornost!
Matjaž Javšnik nadaljuje z razgaljanjem in družbeno kritiko tudi v svojem novem projektu Striptiz. Tokrat na odru ne bo razgalil le sebe, temveč tudi vas - pravzaprav kar celotno Slovenijo. V Striptizu se sprehodi čez slovenske posebnosti in zanimivosti, pa tudi čez naše prednosti in slabosti. Skozi smeh se bomo spoprijeli z dvojino, ljubeznijo do pločevine, ki se blešči iz garaž in nadstreškov, družinskih vezi, športnih uspehov, slovenske šole, graditve kariere, interesnih skupin, javne uprave, pa vse do rak rane naše družbe - politike. Seveda Matjaž tudi tokrat ne bo pozabil na pregovorno slovensko zavist, kar nas dela unikum ne le v evropskem temveč kar v svetovnem merilu.
Da to drži se lahko prepričate sami - pridite, da ne boste »favš« tistim, ki se bodo med prvimi nasmejali do solz.

Ministrstvo za zdravje in higieno telesa ter duha priporoča ogled predstave za krepitev trebušnih mišic, razgibanje leve in desne hemisfere in preprečevanje zavisti.

Za zagotavljanje varnosti in ohranjanje zdravja bomo vestno upoštevali vsa opozorila in priporočila NIJZ (in zdravo pamet).Obiskovalce vljudno prosimo, da v prostore Narodnega doma vstopate z zaščitnimi maskami, upoštevate predpisano medsebojno razdaljo ter sledite navodilom osebja.
Hvala za razumevanje, dobro voljo (in zdravo pamet)

Tradicionalni koncerti v Mestnem parku
Vsako leto meseca maja koncerti v Mestnem parku naznanijo pomlad. Odvijajo se ob sončnih nedeljah vse do sredine septembra v paviljonu pri Akvariju, napolnijo park z glasbo in so del kulturne ter tudi turistične ponudbe mesta Maribor. Koncerte izvajajo lokalna in okoliška kulturna društva ter polepšajo obisk domačim in tujim obiskovalcem. V paviljonu bomo znova priča pestri ljubiteljski dejavnosti kulturnih društev in amaterskih kulturnih skupin, znova bodo nastopile različne godbe na pihala, komorne zasedbe, ljudski pevci in godci, folklorne skupine ter mnogi drugi.
Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite!

Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor.

Ob slabem vremenu prireditev odpade.
Vstopnine ni!

Znani so rezultati Javnega razpisa za izbiro kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2020 sofinancirala Mestna občina Maribor
Predmet razpisa je izbira kulturnih projektov (v nadaljevanju: projekti) mariborskih nevladnih in drugih zasebnih organizacij in samozaposlenih na področju kulture, ki bodo izvedeni v letu 2020 na območju Mestne občine Maribor oz. v primeru gostovanja projekta v tujini in jih bo sofinancirala Mestna občina Maribor.
Dejavnosti in dogodki s področja izobraževanja, vključno z izobraževanjem o dejavnostih na področju kulture (delavnice, seminarji, razne šole ipd.), osrednji in spremljevalni programi ob podelitvah nagrad ter proslavljanju obletnic, obeležitvah praznikov, drugih dogodkov in podobno, niso predmet tega razpisa.
Razpis se nanaša na naslednja področja ustvarjanja in posredovanja javnih kulturnih dobrin:
- uprizoritvene umetnosti,
- glasbene umetnosti,
- vizualne umetnosti,
- intermedijske umetnosti,
- knjiga,
- kulturna dediščina
- film in avdiovizualne dejavnosti.
REZULTATI
Več informacij o rezultatih razpisa najdete na povezavi: http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=17410

Spomladanske kolesarske poti UGM / Mariborski murali
UGM, Strossmayerjeva 6
4. junij 2020, 18.00
zbirno mesto: pred UGM
vodi: Mojca Štuhec
V pomladanskem času se nam pridružite z umetnostjo obogatenih popoldanskih kolesarjenjih po Mariboru. Mariborski murali bodo prvi v tem ciklu.
Med vodenim kolesarjenjem po mariborskih ulicah se bomo osredotočili na murale – (ob)stenske likovne kompozicije monumentalnih dimenzij, ki s svojo estetsko komponento in vsebinsko sporočilnostjo dopolnjujejo javni prostor. Obiskali bomo notranjost nekaterih javnih ustanov, med njimi šolski in kulturni objekt, trgovski ter gostinski lokal. Gre za ambiente, večinoma zgrajene v obdobju od petdesetih do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, v času ko je ob načrtovanju stavb bilo pomembno tudi skladno oblikovanje notranje opreme. Opozorili bomo tudi na sodobno obliko ulične umetnosti – grafite, saj ti na likovno atraktiven način popestrijo velikokrat prikrite ali zanemarjene dele mesta.
Vodstvo nastaja v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve. V primeru dežja, je kolesarska pot odpovedana.
VLJUDNO VABLJENI!

»Hej, kje si zdaj?«
UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2, Maribor
5. junij - 11. julij 2020
avtorji: Sara Bezovšek, Lea Culetto, Vid Merlak, Danilo Milovanović
kustos: Jure Kirbiš
koproducent: Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma
Razstava »Hej, kje si zdaj?« predstavlja štiri projekte dveh mladih avtoric in dveh mladih avtorjev, ki so nastali pod okriljem programa U30+. U30+ je pobuda Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma iz Ljubljane, ki mladim avtorjem in avtoricam na začetku ustvarjalne poti omogoči celovito podporo pri realizaciji umetniškega projekta, od ideje do izvedbe in naprej do prve predstavitve v prostorih Aksiome ter kasneje prenosa projekta drugam. Projekti so bili vsak posamezno premierno predstavljeni v Aksiomi, v UGM Studiu pa so prvič predstavljeni skupaj. Po razstavi »Hej, me v redu slišiš?« leta 2018, je tokratna razstava drugo tovrstno sodelovanje med Umetnostno galerijo Maribor in Aksiomo in lahko jo razumemo kot vpogled v ustvarjalne pristope avtorjev najmlajše generacije pri nas, predvsem na področju umetnosti novih medijev.

Če so avtorji, zbrani na razstavi »Hej, me v redu slišiš?«, v svojih delih naslavljali nove oblike komuniciranja in komunikacijske šume, do katerih lahko pride – in to je tema nekaterih projektov tudi tokrat –, potem avtorji na razstavi »Hej, kje si zdaj?« v večji meri naslavljajo še prostorsko komponento bivanja v sodobnosti. Govorijo o spolzkem terenu med zasebnim in javnim prostorom, med intimnim in družbenim prostorom, med realnim in virtualnim prostorom. Lea Culetto v svojem projektu izmišljene blagovne znamke oblačil deflowered by Lea pogosto neizrečene teme, ki zadevajo predvsem ženske in njihova telesa, ponese na ulico. Danilo Milovanović v projektu TOP samovoljno privatizira javno površino v mestu, z namenom kopičenja osebnega dobička. Sara Bezovšek v trilogiji video kolažev Revenge Porn, Sextortion in Cyberstalking naslavlja poroznost mej zasebnosti na spletu, predvsem v odnosu do spolnosti in z njo povezanih zlorab. Vid Merlak v Videno z uprizoritvijo spletnega pogovora v realnem prostoru pokaže, kako je virtualni prostor posegel ne le v interpretacijo povedanega, ampak tudi v sosledje in razmerje med intimnim in banalnim.

Danes, bolj kot kadarkoli prej, ko nekateri delajo ali se izobražujejo od doma, ko se srečujemo na sestankih in zabavah na spletu in ko so druženja v javnem prostoru odsvetovana, če ne prepovedana, razstava »Hej, kje si zdaj?« ob pravem času ponuja priložnost za vnovičen razmislek o našem odnosu med prostorom in sodobnimi oblikami življenja.