PRIPOVEDNO GLEDALIŠČE GDČ. BAZILIKE / 7 MIN (LUTKOVNA PREDSTAVA ZA ENEGA GLEDALCA)
Avtorica ideje in režiserka Katja Povše
Lutkovni tehnolog Žiga Lebar
Izdelovalca lutk in scenografije Katja Povše in Žiga Lebar
Kostumograf in izdelovalec lutk Iztok Hrga
Oblikovalec zvoka Gregor Zemljič
Oblikovalec svetlobe Igor Vuk
Igralka Katja Povše
Gdč. Bazilika je tokrat ladijska strežnica, ki gledalca povabi, naj pokuka v zapuščen čezoceanski parnik. Gledalec dobi slušalke in skozi okenca gleda kratko lutkovno predstavo o vdovi Lejdi Leni, introvertiranem raziskovalcu Rihardu B. in mladem dekletu Beti, ki živijo v brezčasju, upajoč na svetlo prihodnost. Na parniku pa se potika še slepi potnik.

USTVARJALNA DELAVNICA
FESTIVAL PLATFORMA 2020
V okviru raziskovanja in ideje medeničnega kroženja sta Križaj in Wehrli razvila delavnico, na kateri udeležence vodita skozi različne faze svojega procesa. Pri tem ne stremita k ustvarjanju specifičnega sloga ali metodologije, temveč poskušata preizpraševati in vselej na novo opredeliti skupno prakso, ki izhaja iz medeničnega kroženja kot vzgiba za nastanek gibalnega, zvočnega in vizualnega materiala. Medenico razumeta kot motor, ki v gibanje povabi druge elemente (glas, pisanje, risanje ipd.). In četudi se njuna praksa ne nagiba k twerkanju, trebušnemu plesu ali oblikam ezoteričnih praks, se lahko zgodi, da trči v njihovo neposredno bližino.
Jasmina Križaj in Simon Wehrli sta pričela umetniško sodelovati leta 2011. Skupaj sta ustvarila predstave False Entries (2012), Greatest Hits (2013), Nature Poetry (2018), Deep Purple vol. 1 (2019) in Nothing Works (Shakira, Shakira) – duet (2019). V svojih projektih raziskujeta, kako se specifično gibanje razvija skozi časovno amplitudo in senzorično prenaša na občinstvo. Ob fizičnem raziskovanju sta tudi razvila metodo dokumentiranja dela v obliki spisov, poezije, slik in zvoka. Včasih tako imenovani stranski produkti postanejo del koreografije.

Avtor: Erik Gedeon
Naslov izvirnika: Ewig jung
Režija: Sandy Lopičić
Rock'n'roll komedija, ki v enem zamahu poruši stereotipe o dolgočasnih starcih
Staranje je postalo najhujši bavbav, najstrašnejša bolezen novega veka. Ker časa ne moremo zaustaviti, je najbolje, da skozi solze smeha pogledamo v leto 2065, kako bo, ko v gledališki stavbi na Slovenski 27 ne bo več hrama umetnosti, ampak dom za ostarele.
V uprizoritvi Večno mladi skupina igralcev in igralk, članov nekdanje mariborske Drame, na groteskno zabaven način, s pomočjo pevske oz. glasbene terapije, poskrbi za vse prej kot dolgočasen rock'n'roll tretjega življenjskega obdobja. Ob izvrstnih igralsko-pevskih interpretacijah hitov, kot so "I Love Rock'n'Roll", "Born To Be Wild", "I Got You Babe" itd., trohneče odrske deske ponovno katarzično zavibrirajo.
V songdrami Švicarja Erika Gedeona Večno mladi (2007), ki jo je vsestranski glasbenogledališki ustvarjalec Sandy Lopičić z ustvarjalci uprizoritve v vsebinsko in dramaturško adaptirani obliki postavil na oder, so (iz)našli težko iskani zvarek za večno mladost – zabavo, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih.

Dela bodo odpirala vprašanja o doživljanju telesa, dojemanju podobe, identifikacijah s telesom ter njegovem položaju v prostoru, o iskanju meja ter o doživljanju vidnih/nevidnih meja, o prisotnosti telesa v sedanjosti ter sledeh preteklosti in prihodnosti
Kaj pomeni telo v času, ko digitalni mediji krojijo vsakdan in dojemanje resničnosti? Vprašanje vseprisotnosti podobe se zdi že zastarelo, kot bi si ga postavljala neka starodavna generacija teoretikov in filozofov. Danes je dojemanje resničnosti skozi podobe že tako samoumevno, da je telo postalo predvsem objekt, ki ga je potrebno ujeti v podobo, ki bo služila za nekakšno identifikacijo in na podlagi elementov interesa na njej tudi klasifikacijo. Slednja se v najbolj banalni obliki ključnikov (hashtag) prilagaja učenju algoritmov umetne inteligence, ki naj bi, po mnenju nekaterih, zmogla omogočiti celo selitev človeške zavesti v računalnik. Po svoje je to nekakšen način razumevanja obstoja človeka onkraj telesa in ohranjanje identitete v obliki duhovne energije, ki se v tem primeru razume kot električni impulzi v nepreglednem nevronskem omrežju.
Program festivala

Koncertni cikel SAMOSPEVANJE SAMEVANJA
Večer samospevov F. Liszta in H. Pfitznerja

Mojca Bitenc – sopran
Nejc Lavrenčič – klavir

SOPRANISTKA MOJCA BITENC KRIŽAJ je z diplomo summa cum laude končala magistrski študij petja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani v razredu Barbare Jernejčič Fürst ter še podiplomski študij petja na zagrebški akademiji za glasbo pri Vlatki Oršanić. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je končala tudi študij medicine. Dodatno se je izpopolnjevala na seminarjih pri Heleni Lazarski, Vlatki Oršanić, KS Brigitte Fassbaender in kot štipendistka isaOperaVienna pri KS Eddi Moser na Dunaju. Kot solistka je sodelovala z različnimi orkestri in zbori (Dunajski simfoniki, zbor in orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, orkester Budimpeštanske opere, orkester Krakowske opere …). Prejela je študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani ter nekaj nagrad na mednarodnih pevskih tekmovanjih (Osijek, Reka, Nowy Sacz, Salzburg, Deutschlandsberg). V slovenskih opernih gledališčih se je predstavila z vlogami Papagene in Pamine (W. A. Mozart, Čarobna piščal), Evridike (C. W. Gluck, Orfej in Evridika), Liu (G. Puccini, Turandot), Ksenije (V. Parma, Ksenija), Donne Anne (W. A. Mozart, Don Giovanni), Antonie (J. Offenbach, Hoffmannove pripovedke), Violette Valery (G. Verdi, La Traviata), Marinke (B. Smetana, Prodana nevesta). Na poletnem festivalu Zomeropera v Alden Biesnu (Belgija) je nastopila v vlogi Tatjane (P. I. Čajkovski, Jevgenij Onjegin), na poletnem festivalu v Bregenzu (Avstija) je poleti 2017 interpretirala grofico Almavivo v Mozartovi Figarovi svatbi, leta 2018 pa je tam z vlogo Micaële (G. Bizet, Carmen) nastopila na slovitem odru na jezeru. V letošnji sezoni bo upodobila Neddo (R. Leoncavallo, Glumači) v SNG Opera in balet Ljubljana, v prihodnji pa jo čaka gostovanje v hamburški državni operi.

NEJC LAVRENČIČ je glasbeno šolanje pričel na SGBŠ Maribor v razredu Tatjane Dvorak. Kasneje je postal tudi varovanec pianistke in pedagoginje Marine Horak. Dodiplomski in magistrski študij je opravljal na Kraljevem konservatoriju v Bruslju v razredu A. Madžara in J. Michielsa. Poleg klavirja je magistriral še iz komorne igre, sočasno pa opravil še specializacijo na področju interpretacije samospeva pod okriljem Uda Reinemanna in njegovih gostujočih umetnikov. Koncertno deluje v Sloveniji, Franciji, Belgiji, Španiji, Hrvaški, Italiji, Švici, koncertne turneje pa so ga popeljale tudi na gostovanja v ZDA, Kanado in Azijo. Sodeluje s priznanimi tujimi in domačimi umetniki kot so pevci Sabina Cvilak, Marcos Fink, Mojca Vedernjak, Theresa Plut, Barbara Jernejčič Fürst, Juliette de Massy, Cristina Segura, Artur Rozek, Darko Vidic, Katja Konvalinka, Nataša Zupan, Arianna Rinaldi, Soumaya Hallak ter instrumentalisti Andrej Zupan, Luka Železnik, Magdalena Sas, Isabel Dunlop in drugi. Je prejemnik več nagrad na mednarodnih tekmovanjih, priznanj za ustvarjalnost in štipendij. Redno snema za Radio Slovenija. Deluje koncertno in pedagoško na področju klavirske in komorne igre ter interpretacije samospeva. Je umetniški vodja Kulturno umetniškega zavoda PerArtem in koncertnega cikla nekoč znanega kot Glas iz davnine, danes pa Samospevanje v Slovenski filharmoniji in SNG Maribor. V letu 2019 je kot eden najvidnejših interpretov samospeva in komorne glasbe prejel štipendijo Ministrstva za kulturo RS.

Avtmigeci smo mladi, več ali manj neznani komiki, ki v avditoriju Lutkovnega gledališča "testiramo" nove šale. V tujini temu rečejo "open mic", pri nas pa smo enostavno "Avtmigeci". Ker ne kompliciramo.
Tokrat povezuje Sašo Stare iz "televizje" "Avtmigali" pa bomo: Rok Škrlep, David Gorinšek, Blendor Sefaj in Jan David Klenjak !
Oglasi se ! Na odru torej slišiš mlade komike, ki si šele utirajo svojo pot k smešnosti. Ali pa malce starejše komike, ki pridejo preizkušat "novi material".
Pridi se režat - Pridi podpret novi val Štajerske komedije.

Kakšni časi! Po zmedi in kaosu preteklih mesecev še kako dobro dene, da si lahko povrnemo vsaj nekaj normalnosti, pozitivnosti in optimizma ter s krepko mero slednjega ponosno (in pogumno) najavimo datume Festivala Maribor 2020. Odvijal se bo od 17. do 26. septembra.

Festival Maribor 2020 ne bo zgolj festival, temveč bo tudi praznovanje! Slavili bomo življenje, radost, vrnitev občinstva v dvorane in glasbenikov na odre. In to, da smo spet skupaj. Da si spet delimo čudežne trenutke življenja in skupaj uživamo v živi glasbi.

Praznovali bomo v najboljši družbi, s poglobljenima in tankočutnima interpretoma, ki sodita med najbolj zaželene in iskane glasbenike našega časa, violončelistom Nicolasom Altstaedtom in norveško violinistko Vilde Frang. Ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko Marka Letonje bomo uživali v znamenitem Brahmsovem Dvojnem koncertu. Za večer triov Ludwiga van Beethovna, čigar genij smo postavili v srčiko letošnjih festivalskih programov, pa se bo zvezdniški dvojici pridružil še britanski violist Lawrence Power, ki ga kritiki slavijo kot solista in kot komornega glasbenika, člana uglednega komornega orkestra Nash Ensemble in Godalnega tria Leopold.

Z viharnim in brezkompromisnim avstrijskim duom BartolomeyBittmann bomo preizkušali meje klasične glasbe (in glasbil), s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije pa prestopili mejo med izvajalci in občinstvom. V drzni skladbi Andersa Linda za orkester in pametne telefone bomo namreč sodelovali kot interpreti. Če ste kdaj sanjarili o tem, da nastopate na klasičnem koncertu, je zdaj prava priložnost, da sanje uresničite. Pridružite se nam, da skupaj ustvarimo in doživimo novo, nenavadno, vznemirljivo glasbeno izkušnjo.

Vas je zamikalo? Sledite našim prihodnjim objavam na www.festival-mb.si in družabnih omrežjih Facebook in Instagram. In ne pozabite na svojih koledarjih obkrožiti dneve od 17. do 26. septembra.

Festival Stare trte je vinski, kulinarični in kulturni poklon najstarejši trti na svetu. Trti, ki nas – Mariborčane, Štajerce in Slovence – navdaja s ponosom, našim obiskovalcem pa razgrne tančico skrivnosti o izjemno bogati vinogradniški tradiciji ter uspešnih zgodbah štajerskih vinarjev.
Znamenita trta je ponos Slovencev
Stara trta, ki raste na mariborskem Lentu, priča o izjemno bogati vinogradniški tradiciji ter uspešnih zgodbah štajerskih vinarjev. V štajerski prestolnici slavimo simbol slovenske žlahtne kapljice in trdoživosti, zato je to festival spoznavanja, pokušanja, druženja in veselja.

Vrhunski vinski festival
Vabljeni na Festival Stare trte v hram slovenske vinogradniške tradicije, Hišo Stare trte, na tematske vinsko-kulinarične večere ali na festivalske stojnice, kjer boste lahko ob zabavnem programu pokušali odlično žlahtno kapljico lokalnih pridelovalcev.

Svečana trgatev Stare trte
Festival se zaključi s svečano trgatvijo pred Hišo Stare trte. Trgatve, ki je pravi mestni praznik, se udeležijo številni obiskovalci od blizu in daleč, pomembni gostje oblasti in javnega življenja, dobitniki cepiča Stare trte, vinske kraljice in predstavniki vinskih bratovščin in redov.
Pomembna je pokušnja prvega grozda, ki jo opravi mariborski župan. Pridelek gre na posestje Meranovo, kjer je na koncu hranjeno tudi vino. Pridelavo vina nadzoruje mestni viničar, ki trto neguje. Na koncu trgatve se simbolno srečata zadnja brenta grozdja in prvi koš gnoja, saj moramo trti vrniti, kar smo ji z grozdjem vzeli. Najmlajši brač še natakne na trsno rozgo grozdno jagodo, da bo trta pila lasten sok.

Festival Stare trte je vinski, kulinarični in kulturni poklon najstarejši trti na svetu. Trti, ki nas – Mariborčane, Štajerce in Slovence – navdaja s ponosom, našim obiskovalcem pa razgrne tančico skrivnosti o izjemno bogati vinogradniški tradiciji ter uspešnih zgodbah štajerskih vinarjev.
Znamenita trta je ponos Slovencev
Stara trta, ki raste na mariborskem Lentu, priča o izjemno bogati vinogradniški tradiciji ter uspešnih zgodbah štajerskih vinarjev. V štajerski prestolnici slavimo simbol slovenske žlahtne kapljice in trdoživosti, zato je to festival spoznavanja, pokušanja, druženja in veselja.

Vrhunski vinski festival
Vabljeni na Festival Stare trte v hram slovenske vinogradniške tradicije, Hišo Stare trte, na tematske vinsko-kulinarične večere ali na festivalske stojnice, kjer boste lahko ob zabavnem programu pokušali odlično žlahtno kapljico lokalnih pridelovalcev.

Svečana trgatev Stare trte
Festival se zaključi s svečano trgatvijo pred Hišo Stare trte. Trgatve, ki je pravi mestni praznik, se udeležijo številni obiskovalci od blizu in daleč, pomembni gostje oblasti in javnega življenja, dobitniki cepiča Stare trte, vinske kraljice in predstavniki vinskih bratovščin in redov.
Pomembna je pokušnja prvega grozda, ki jo opravi mariborski župan. Pridelek gre na posestje Meranovo, kjer je na koncu hranjeno tudi vino. Pridelavo vina nadzoruje mestni viničar, ki trto neguje. Na koncu trgatve se simbolno srečata zadnja brenta grozdja in prvi koš gnoja, saj moramo trti vrniti, kar smo ji z grozdjem vzeli. Najmlajši brač še natakne na trsno rozgo grozdno jagodo, da bo trta pila lasten sok.

V mojih čevljih je prodajalna s čevlji, kjer obiskovalce povabimo, da stopijo v čevlje nekoga drugega – dobesedno. Potujoča razstava predstavlja raznoliko zbirko čevljev in zgodb, ki raziskujejo našo deljeno izkušnjo biti človek.
Obiskovalci lahko stopijo v čevlje sirskega begunca, seksualnega delavca, vojnega veterana, nevrokirurga in številnih drugih ter prisluhnejo njihovim izkušnjam iz prve roke. Zbrane zgodbe se dotikajo najrazličnejših vidikov življenja, od izgube in žalosti do upanja in ljubezni. Obiskovalca popeljejo po poti sočutja, tako čustveno kot fizično.
V Mariboru je projekt V mojih čevljih del programa Dnevov zaganjanja EKO 8. Tako se del nabora zgodb osredotoča na okoljske teme, na primer pripoved avstralskega gasilca gozdnih požarov. V mojih čevljih je projekt, ki ga je za Empathy Museum (Muzej sočutja) zasnovala umetnica Clare Patey, producent projekta pa je Artsadmin. Postaja v Mariboru je prva od umetniških niti, ki povezujejo partnerje v projektu Umetnost in dobro počutje, ki je podprt s strani programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
Kako je stopiti v čevlje nekoga drugega?
»Le čevlje sodi naj Kopitar.«
— France Prešeren
V mojih čevljih je prodajalna s čevlji, kjer obiskovalce povabimo, da stopijo v čevlje nekoga drugega – dobesedno. Potujoča razstava predstavlja raznoliko zbirko čevljev in zgodb, ki raziskujejo našo deljeno izkušnjo biti človek. Obiskovalci lahko stopijo v čevlje sirskega begunca, seksualnega delavca, vojnega veterana, nevrokirurga in številnih drugih ter prisluhnejo njihovim izkušnjam iz prve roke. Zbrane zgodbe se dotikajo najrazličnejših vidikov življenja, od izgube in žalosti do upanja in ljubezni. Obiskovalca popeljejo po poti sočutja, tako čustveno kot fizično.
»Človeka nikoli zares ne razumeš, dokler ne pogledaš z njegovega zornega kota – dokler mu ne zležeš pod kožo in gledaš skozi njegove oči.«
— Harper Lee, Če ubiješ oponašalca (prevedla Polona Glavan)
V Mariboru je projekt V mojih čevljih del programa Dnevov zaganjanja EKO 8. Tako se del nabora zgodb osredotoča na okoljske teme, na primer pripoved avstralskega gasilca gozdnih požarov.
»Če bi lahko bil ti in ti jaz / Le za eno uro, če bi našla način / Kako zlesti v drug drugega glavo / Postavi se v moje čevlje / Le postavi se v moje čevlje«
— Joe South
V mojih čevljih je projekt, ki ga je za Empathy Museum (Muzej sočutja) zasnovala umetnica Clare Patey, producent projekta pa je Artsadmin. Postaja v Mariboru je prva od umetniških niti, ki povezujejo partnerje v projektu Umetnost in dobro počutje, ki je podprt s strani programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
Video: How can we improve our own empathy? – Empathy Museum's 'A Mile in My Shoes', Youtube

Mestna občina Maribor je dne 23.9.2020 ob 8.00 objavila Javni poziv za dodelitev delovnih štipendij za samozaposlene kulturne ustvarjalce, ki jih bo v letu 2020 financirala Mestna občina Maribor.
Predmet javnega poziva so enkratne delovne štipendije za mariborske samozaposlene kulturne ustvarjalce na različnih področjih umetniškega ustvarjanja in so namenjene ohranjanju in razvijanju ustvarjalnih potencialov umetnic/umetnikov. Naš namen je, da pomagamo kulturnim ustvarjalcem v naši občini, saj imajo v času ukrepov omejevanja javnih kulturnih prireditev zaradi preprečevanja širjenja okužbe covid-19 bistveno manj ali pa sploh nobenih možnosti javnega nastopanja in delovanja, s tem pa tudi možnosti ustvarjanja prihodkov.
Javni poziv bo odprt od objave poziva do porabe sredstev (do objave zaključka poziva na spletni strani Mestne občine Maribor), vendar najdlje do 2. novembra 2020.
Poziv z razpisno dokumentacijo bo od dneva objave poziva do izteka prijavnega roka objavljen na spletni strani Mestne občine Maribor/Javni razpisi/Javni razpisi – kultura in mladina.
Mestna občina Maribor

Vljudno vas vabimo v Galerijo K18 na pregledno stripovsko razstavo Marka Kocipra, ki je del mednarodnega festivala stripa Tinta. Razstava bo na ogled do 6. 11. 2020.
Pod nadvse aktualnim naslovom se skriva pregledna razstava o stripovskem liku Jazbecu izredno samosvojega stripovskega avtorja Marka Kocipra, ki se v Mariboru v sklopu festivala Tinta predstavlja z jagodnim izborom dosedanjega dela na področju stripa oziroma ilustracije. Za Kociprovo delo je ob prepoznavnem likovnem in tudi pripovednem slogu značilno tudi vešče prepletanje erotike in satire, ki jo avtor redno začinja z aktualnimi družbenopolitičnimi peripetijami in vsakovrstnimi pikrostmi. Njegova dela odlikujejo izvrstna risba v dinamičnem dialogu s tekstom, jasne in berljive strukture ter često angažirane zgodbe, vseskozi prežete s pronicljivim humorjem in grotesknimi elementi. V mariborski galeriji bodo na ogled originalne risbe iz do sedaj izdanih albumov o Jazbecu, ob tem pa se obeta še vrsta drugih del, od plakatov do ilustracij. Neustrašne peripetije znamenitega junaka Jazbeca Kociper popisuje že v drugi stripovski trilogiji, klasično postavitev pa bo obogatilo več kiparskih oziroma ambientalnih intervencij, ki sta jih po Kociprovih motivih ustvarila Rok Mohar in Marko A. Kovačič. Ob odprtju razstave bo obiskovalce s svojim nastopom počastil tudi dr. Skavčenko, veliki poznavalec Jazbečevega življenja in dela.
MARKO KOCIPER (1968) je na stripovsko sceno vstopil sredi 90. let, ko je kot samouk hitro pritegnil pozornost s svojo risarsko bravuroznostjo. Izdal je več stripovskih albumov, svoja dela pa objavil v številnih publikacijah (Stripburger, Apokalipsa, Mladina, Literatura …); med leti 2005 in 2012 je stripe tedensko objavljal tudi v reviji Polet. Za svoje delo je prejel delovno štipendijo ZDSLU. Njegova dela so bila razstavljena na številnih stripovskih festivalih in drugih kulturnih prizoriščih.
Odpiralni čas: pon.−pet.: 14.00−18.00
Produkcija: Forum Ljubljana / Stripburger
Koprodukcija: Pekarna Magdalenske mreže
Dogodek bo izpeljan v skladu s smernicami in priporočili NIJZ-ja.