Borut Hribar je na mariborskem likovnem prizorišču kot kipar aktivno deloval predvsem v desetletju po drugi vojni, danes pa je le malo poznan. Otvoritev, 17. junij 2023, 19.00 Kustosinja: Andreja Borin, muzejska svetovalka Borut Hribar (1907–1983) se je rodil v Ljubljani, družina pa se je v Maribor preselila kmalu po prvi svetovni vojni. Bil je kipar samouk, ukvarjal pa se je tudi z umetno obrtjo, keramiko in fotografijo. Prvega likovnega pouka je bil deležen pri kiparju Francetu Ravnikarju (1886–1948), ki je služboval kot strokovni učitelj risanja na mariborski realni gimnaziji. V mariborskem likovnem življenju ga srečamo že pred drugo svetovno vojno: leta 1938 se je predstavil s keramiko, istega leta je prejel denarno nagrado za stiliziran grb Kraljevine Jugoslavije, leta 1939 pa je razstavljal s klubom likovnih umetnikov Brazda. Njegovi številni fotografski motivi so posnetki Pohorja in pohorskih planinskih koč. Njegova fotografija je večinoma dokumentarna, zasledimo pa tudi poskuse v umetniško-izrazni smeri med katerimi po kvaliteti izstopata makro fotografija in planinska fotografija iz tridesetih let 20. stoletja.

Borut Hribar je na mariborskem likovnem prizorišču kot kipar aktivno deloval predvsem v desetletju po drugi vojni, danes pa je le malo poznan. Otvoritev, 17. junij 2023, 19.00 Kustosinja: Andreja Borin, muzejska svetovalka Borut Hribar (1907–1983) se je rodil v Ljubljani, družina pa se je v Maribor preselila kmalu po prvi svetovni vojni. Bil je kipar samouk, ukvarjal pa se je tudi z umetno obrtjo, keramiko in fotografijo. Prvega likovnega pouka je bil deležen pri kiparju Francetu Ravnikarju (1886–1948), ki je služboval kot strokovni učitelj risanja na mariborski realni gimnaziji. V mariborskem likovnem življenju ga srečamo že pred drugo svetovno vojno: leta 1938 se je predstavil s keramiko, istega leta je prejel denarno nagrado za stiliziran grb Kraljevine Jugoslavije, leta 1939 pa je razstavljal s klubom likovnih umetnikov Brazda. Njegovi številni fotografski motivi so posnetki Pohorja in pohorskih planinskih koč. Njegova fotografija je večinoma dokumentarna, zasledimo pa tudi poskuse v umetniško-izrazni smeri med katerimi po kvaliteti izstopata makro fotografija in planinska fotografija iz tridesetih let 20. stoletja.

Natalija Juhart Brglez, ki v umetniški prostor vstopa z inovativnim pogledom izvijanja perspektive, v svojih grafičnih serijah redefinira znane podobe mest v novo prostorsko realnost. Najprej Benetke in Pariz, nato Ljubljana in sedaj tudi Maribor! Otvoritev: sobota, 17. junij 2023, 20.00 Kustosinja: Breda Kolar Sluga S skrbno premišljenimi in večpomensko »uporabljenimi« likovnimi prvinami, kot so krog, šrafure, predvsem pa črta in barva se v spretnem izmikanju objektivno dogovorjenega odpira osebnemu doživetju. Zakaj je definicija prostora danes tako pomembna, komu pripada, ali je javen, zaseben, ženski? Avtorica se jasno vzpostavlja kot graditeljica in stvariteljica, vendar točko pogleda z gledalcem vred vselej spretno tudi pozicionira kot del celote. Natalija Juhart Brglez še dodaja: »Želim doseči občutek pomiritve ob dejstvu, da smo si različni in da stvari doživljamo na več različnih načinov«. Med atrakcijami mesta in osebnim mapiranjem projekt Nepredvidljiva mesta posamezniku omogoča, da odškrne kotiček mesta Maribor in ga prestavi v svoj dom. Na voljo je serija 6 različnih motivov v tehniki sitotiska, ki jih lahko poljubno sestavimo.