RAZSTAVA PETRE BERČANNEIZREČENOSreda, 19. februar 2025 // 18:00 // Galerija Media NoxV sredo, 19. februarja 2025, se ob 18. uri v Galeriji Media Nox odpira konceptualna razstava Neizrečeno umetnice Petre Berčan. Kuratorka je Sara Nuša Golob Grabner, razstava pa bo v galeriji na ogled do 9. aprila 2025.Znak sam po sebi nima pomena dokler mu ga ne pripišemo – ko pride do asociiranja pomena s podobo, je lahko znak karkoli. Prav to je intenzivno raziskovala semiotika, kjer je ogromen doprinos ustvaril Ferdinand de Saussure, ko je ustvaril dvodelni model znaka in izpostavil popolno arbitrarnost jezika. Lingvistični znak funkcionira kot povezava med konceptom in zvočnim vzorcem, oboje pa nima konkretne logične povezave s stvarjo, ki jo želimo poimenovati oziroma sestaviti v pomensko verigo znakov. V veliki meri je naš pristop do oblikovanja jezika intuitiven, onomatopoetičen, sinestetičen, predvsem pa ga dojemamo kot samoumevnega čeprav to ni. Petra Berčan je raziskovala karakter simbolov latinice in se v ustvarjalnem procesu igrala z združevanjem enakih simbolov. Reformirala je črke – simbole, ki jih poznamo kot pomensko očitne, raziskovala kako se prekrivajo, kakšne nove vzorce in nasičenost ustvarjajo ter izdelala slike z željo da bi se z razdalje zaznalo kako črke med sabo različno šumijo. Zaradi prepoznave sinestezije v lastnem procesu, ki simbole osmisli tudi kot samostojne entitete – na nekem nivoju živeče organizme, umetnica svoje ponavljajoče simbole predstavlja tudi z videom in ritmičnim a ostrim zvokom tipkanja, ki jasno narekuje disciplino v okrožju znakovnega sistema – samega po sebi abstraktnega in upogljivega. Podobno kot je Roman Opalka pristopil k svojim numeričnim slikam 1965/1–∞, da bi skozi repeticijo geste in goščenjem simbolov ujel in razumel progresijo časa, je umetnica s procesom ponavljanja raziskovala svoje zanimanje reda, geometričnih oblik vzorcev in prek tipkanja kot mantre razčlenjevala tudi samo sebe ter našla umirjenost v vizualnem redu ter ponavljanju zvokov tipkarskega stroja. Ob ogledu urejenih in minimalističnih del smo soočeni z veliko stopnjo zgostitve, ki na prvi pogled uspe komunicirati šum, ta pa govori tudi o umetničini poti skozi frustracijo, ki zaradi želje po soočenju s lastnim introspektivnim neredom vodi do popolne simetrije in čistosti. Gre za umetnost, kjer je proces njenega nastanka enako ali še bolj pomemben od končnega rezultata. Spomni nas na Franny iz Salingerjeve knjige Franny in Zooey, ki se je v trenutku miselnega kaosa s nenehnim in zaporednim ponavljanjem kratke molitve trudila uskladiti besede s svojim srčnim utripom in prek tega globlje razumeti svet, ki jo obkroža. Navidezno preprosta dela s svojimi formalnimi lastnostmi razkrivajo pomembnost umetnosti, ki svojo vsebino le nakaže in od nas zahteva, da jo razčlenimo na številne plasti in kontradikcije. Srečajo se prevpraševanje samoumevnosti vsakodnevnih vizualnih informacij, zanašanje na navidezno trdne temelje obstoja, ki ob poskusu ureditve razkrijejo svojo nestalnost in samorefleksija, ki je tudi izven umetniškega postopka običajno razkrita skozi procesualnost, ponavljanje in iskanje neodkritega v že poznanem. O UMETNICIPetra Berčan (1998) je multimedijska umetnica in diplomirana oblikovalka unikatov, ki je leta 2022 končala študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani - smer steklo in keramika. Deluje na področjih kot so fotografija, skulptura, ilustracija in oblikovanje keramike. Tekom študija je sodelovala na skupinskih razstavah v Mestni galeriji Ljubljana, galeriji Meduza v Kopru ter galeriji Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Pred kratkim pa je imela kot zmagovalka Zine Vitrine poziva, svojo prvo samostojno fotografsko razstavo v galeriji Kamera pod okriljem galerije DobraVaga. 

Odprtje samostojne razstave Đanina Božića: Tako ali drugače Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Tako ali drugače istrskega interdisciplinarnega umetnika, slikarja, kiparja, grafika Đanina Božića, ki bo v petek, 21. februarja 2025, ob 18. uri v razstavišču artKIT. Z vsakim od razstavljenih del, najsi gre za npr. v modro pobarvan šolski globus, rdeče avtomobilčke s predimenzioniranim strešnim tovorom, kolažirane strani zavržene knjige, ali arhiviranje lastne (klasične) slike, na videz s kančkom humorja, umetnik gledalca in gledalko potegne v sodobne teme o problematiki odpadkov in potrošniške družbe. S tem razstava ni več samo ikonografija materialov ali golo 'zlaganje elementov', temveč je predvsem povezovanje dejanj, pri čemer hkrati delujejo kot umetniška in konceptualna misel.