Novembra 2007 je bilo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor odprtje Scherbaumovega salona, prve sobe nove stalne razstave. Scherbaumov salon je posvečen družini Scherbaum. Prav oni so zgradili stavbo oziroma vilo, v kateri danes domuje Muzej narodne osvoboditve Maribor.

Salon, kot prva soba nove stalne razstave, služi predstavitvi življenja v Mariboru na prelomu 19. v 20. stoletje ter nacionalnih trenj v mestu.

Idejno zasnovo postavitve je oblikoval Marijan Rafael Loboda. S stilskim pohištvom in primerno dekoracijo smo muzejski hiši nadeli sijaj, s katerim so se ponašale vile ob koncu 19. stoletja. Salon je zamišljen in oblikovan tako, da deluje kot razstavni prostor, hkrati pa je namenjen organizaciji predavanj, srečanj, okroglih miz, sprejemov itd.

Po zaključku razstave Svet na dlani v Kinu Partizan je bila razstava delno prenesena in postavljena kot stalna razstava v gradu v komunikacijskih prostorih med etažama bastije. Zbirka, ki sicer zajema nekaj več kot 40.000 figuric je bila najverjetneje zasebna last mariborskega oficirja Otta pl. Gariboldija. Figure izvirajo iz časa od konca 17. do prve tretjine 20. stoletja in sestavljajo največjo tovrstna zbirko na območju Jugovzhodne Evrope, kar jo postavlja ob bok najpomembnejšim evropskim muzejem v Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji in Veliki Britaniji, ki hranijo kositrne figure. Razstavljene miniaturne kositrne in svinčene figure so bile priljubljena igrača med premožnejšim meščanstvom.

Razstava prikazuje začetke muzejstva v Mariboru in njegov razvoj v Pokrajinski muzej Maribor od leta 1896 do 2003. Je v prostoru, kjer so ohranjene freske Mateja Sternena iz leta 1940, ki jih je naslikal za tedanjo restavracijo Grajska klet. Rekonstruiran je del prve muzejske razstave iz leta 1903, muzejske zbirke pa so predstavljene kot temelj muzejskega dela. V njih zbrana dediščina definira muzej kot bazo podatkov o kulturnozgodovinski identiteti prostora in posameznika. Vpetost mariborskega muzejstva v obči razvoj muzejev je prikazana na tekaču, kjer so zabeleženi izbrani dogodki v zgodovini muzejstva.

Kdo so bili Scherbaumi? Kje je Scherbaumova vila in kje Scherbaumov dvor? Kaj so Scherbaumi počeli? Kaj se je v vili dogajalo v času prve svetovne vojne? Vse to in še več lahko najdete na naši novi stalni razstavi.

V čas izza spomina nas vodi arheološka razstava Prvi dotik. Okrog 1000 izbranih predmetov iz različnih materialov priča o gostoti poselitve in bivanjski kulturi, načinu življenja in pokopnih običajih, materialni in duhovni kulturi ter socialnih in ekonomskih razmerah v času od mlajše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka. Makete rekonstruiranih bivališč ponujajo vpogled v način življenja skozi različna obdobja. Stičišča vzporejajo dogajanja in najdbe našega prostora s širšim slovenskim in svetovnim prostorom. Odkritja in arheološka raziskovanja na terenu so predstavljena s pomočjo projekcije.
Virtualni ogled: https://museum-mb.si/virtualni-vodnik-po-muzeju/

Z nastankom jugoslovanske države je Maribor postal pomembno obmejno mesto. Predstavljal je severozahodna vrata Jugoslavije v svet. Mesto je postalo prometna os med Alpami in Beogradom ter ostalim Balkanom kot tudi med Dunajem in Trstom.
Leta 1910 je v Mariboru živelo 27.994 prebivalcev v 1269 stanovanjskih objektih. Leta 1921 se je število prebivalcev povečalo na 30.739 prebivalcev, stanovanjskih poslopij v mestu pa je bilo že 1455. Ob zadnjem štetju prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji leta 1931 je v Mariboru živelo 33.921 ljudi, število stanovanjskih nepremičnin pa je naraslo na 1834. Kot nov dejavnik mariborskega prebivalstva so med letoma 1918 in 1941 nastopili Primorci, ki so jugoslovanskemu Mariboru s svojo značajsko neposrednostjo vtisnili nov pečat.
Med januarjem 1919 in aprilom 1921 so mestno upravo v Mariboru vodili vladni komisarji dr. Vilko Pfeifer, nato pa dr. Josip Leskovar in za njim še Ivo Poljanec. Prve občinske volitve so bile razpisane za 26. april 1921. Največ glasov so prejeli socialisti, iz njihovih vrst so izvolili tudi župana Viktorja Grčarja. Spodnještajerski Nemci se prvih občinskih volitev v Mariboru niso udeležili. Izid prvih občinskih volitev v Mariboru in okoliških občinah, kjer so tudi zmagali socialisti, je bil precej drugačen kot v drugih slovenskih občinah.
Druge občinske volitve so bile 21. septembra 1924. Klerikalci Slovenske ljudske stranke in liberalci Jugoslovanske demokratske stranke so skupaj z Narodno socialistično stranko nastopili na občinskih volitvah v Mariboru kot Narodni blok. Samostojno so šli na volitve mariborski Nemci z Domačo gospodarsko stranko. Narodni blok je na drugih občinskih volitvah dobil 32 mandatov. Nemci in socialistična stranka so vsak dobili po štiri mandate v občinskem odboru, komunistična delavska skupina pa en mandat. Novi župan je postal predstavnik Slovenske ljudske stranke dr. Josip Leskovar.
Zadnje občinske volitve med obema vojnama so bile leta 1927. S 14 mandati je zmagala Slovenska ljudska stranka, takoj za njo so bili socialisti z 12 mandati. Šest mandatov je dobila Jugoslovanska demokratska stranka, pet pa Domača gospodarska stranka Nemcev. Mestni svet je 24. januarja 1928 za župana izvolil dr. Alojzija Juvana iz vrst Slovenske ljudske stranke. V zadnjem izvoljenem občinskem odboru so kot mestni odborniki sedeli že vsi bodoči župani in podžupani (dr. Alojzij Juvan in Franjo Žebot iz Slovenske ljudske stranke ter dr. Franjo Lipold iz Jugoslovanske demokratske stranke).
Ob uvedbi kraljeve šestojanuarske diktature leta 1929 je bil razpuščen tudi mestni občinski svet. Že čez nekaj dni je veliki župan Mariborske oblasti postavil novo občinsko upravo z županom dr. Alojzijem Juvanom. Kasneje ga je nasledil liberalec dr. Franjo Lipold. Do konca Kraljevine Jugoslavije mestna občina ni mogla imeti drugačne politične usmeritve, kot je bila tista v državi.
Zadnja, največja sprememba v sestavi organov mestne občine, se je zgodila jeseni 1935, ob spremembi vlade v Beogradu, ko je postal ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen iz Slovenske ljudske stranke. Takrat so v Mariboru mestno občino z večino mestnih svetnikov prevzeli pristaši klerikalne stranke. Župan je ponovno postal dr. Alojzij Juvan, podžupan pa Franjo Žebot.
Med letoma 1918 in 1941 je na upravni razvoj mestne občine negativno vplivalo dejstvo, da je Maribor proti svoji volji, kot edina mestna občina v Jugoslaviji, ostajal v občinskih mejah, ki jih je določil zakon o občinah iz leta 1850. Njegova predmestja so še naprej ostajala samostojne občine.

V predstavitvenem filmu Vrhunci stalne razstave: Od kod prihajam? Kdo sem? Kam grem?, izpostavljamo nekatere najzanimivejše muzejske predmete, ki so na svojstven način zaznamovali zgodovino Štajerske. V filmu je moč videti raznolikost muzejskih zbirk, ki jih hrani Pokrajinski muzej Maribor. Sprehodite se lahko od arheološke in etnološke zbirke do zbirke pohištva, likovne umetnosti, zbirke mode, orožja in obrti, med predmeti pa si lahko ogledate figurico vepra iz 1.stol. pr. n. št., lekarniško tehtnico iz 2. pol. 19.stol., pečatnik mesta Maribor iz ok. l. 1300, lomilec mečev iz 17.stol., sedežno garnituro iz sredine 18. stol., portret Antona Martina Slomška, kapo Rudolfa Maistra, uniformo maršala Josipa Broza Tita, steklenico priljubljene pijače Ora in mnoge druge zanimive predmete, ki govorijo o zgodovini Štajerske. Izbrane predmete lahko vidite na že obstoječi stalni razstavi ter v novih razstavnih prostorih, ki bodo postavljeni na ogled.

Nemška vojska se je iz večine krajev severovzhodne Slovenije umaknila 8. ali 9. maja 1945. Neposrednih bojev za Maribor ni bilo. Osvobojen je bil v okviru sklepnih operacij za osvoboditev Slovenije in Jugoslavije. Člani komande mesta pod vodstvom Štefana Pavšiča so v Maribor prispeli v večernih urah 8. maja. Prevzeli so vojaško oblast, civilno oblast pa mestni odbor Osvobodilne fronte. V jutranjih urah 9. maja 1945 so mesto zapustile zadnje okupatorjeve vojaške enote. Z njimi so se umaknili tudi pripadniki okupatorjevih oblasti ter njihovi pomagači, tako Slovenci kot Nemci. Ob umiku čez dravski most so posadke oddelka nemških tankov streljale na ljudi, ki so se pričeli zbirati na ulicah, na bolgarske vojake in po hišah, kjer so vihrale slovenske zastave. Padle so še zadnje žrtve, trije civilisti in bolgarski častnik, bilo pa je tudi več ranjenih. Konec vojne so ljudje pričakali z veliko radostjo.
V dopoldanskih urah, 9. maja 1945, so v mesto prispele enote 1. bolgarske armade in predstavniki Rdeče armade, v popoldanskih urah pa aktivisti s Pohorja in Kozjaka. Ker v bližini tedaj ni bilo nobene večje partizanske enote, Mariborčani 9. maja niso doživeli slavnostnega vkorakanja partizanov. Šele naslednje jutro so v mesto vkorakali najprej borci Prekmurske brigade, kasneje pa enote 51. vojvodinske divizije 3. jugoslovanske armade in borci Zidanškove brigade.
»Maribor je doživel svojo osvoboditev precej drugače kot druga slovenska in jugoslovanska mesta. Bil je prikrajšan za tisto veliko enkratno množično doživetje osvoboditve, ko zarajajo osvoboditelji z zatiranim prebivalstvom …« je zapisal Mirko Fajdiga. Velika proslava osvoboditve, ki se je je udeležilo nekaj tisoč Mariborčanov, je bila na Trgu svobode šele v nedeljo, 13. maja 1945. Proslave osvoboditve so bile tudi v drugih krajih.