odprtje samostojne razstave Béatrice Lartigue: Razkrivanje arhitekture Vljudno vabljeni na odprtje razstave Razkrivanje arhitekture francoske umetnice Béatrice Lartigue, ki bo v ponedeljek, 8. septembra 2025, ob 18. uri v razstavišču artKIT. Razstava Razkrivanje arhitekture v projektih Nevidna mesta in Nedokončano mesto vzpostavlja subtilen diptih in dialog med preteklim in potencialnim mestom, kjer je arhitektura tako nosilka kolektivnega spomina zgodovinske arhitekture in hkrati vizija za urbano, spekulativno generirano formo prihodnosti mesta. Nedokončano mesto (2025) uteleša organizem v nenehni mutaciji, ki fragmentira, dekonstruira in se ponovno rojeva. Nasprotno pa Nevidna mesta (2020) razkrivajo krhke odtise spomenikov, kjer odsotnost in spomin preoblikujeta obrise realnosti. Skupaj ti dve deli tketa dialog med prihodnostjo in spominom, metamorfozo in izginotjem in kjer arhitektura postane pripoved in stvar časa. Razstava nas vabi, da razmišljamo o mestu kot živem bitju in izrazu oprijemljivega spomina.

Mi gradimo domovino, ona nas gradi, mi kovačnica smo bratstva, most med narodi. Ta vrstica iz pesmi V brigado je najboljši opis razstave našega slikarja in olimpionika Josipa Primožiča – Toša, ki je bil leta 1951 član kulturniške skupine v mladinski delovni brigadi (MDB). Več kot 70 let kasneje razstavljamo njegov brigadni opus, ki ga je na 30 listih večjega formata iz svojih del, nastalih na terenu, sestavil sam. Skozi Toševo delo bomo podoživeli delo in življenje v brigadi ter se zazrli v oči brigadirjev in brigadirk … Razstava MDB 1951 ni le spomin na nekdanje udarniške čase, ko se je gradila naša “širša domovina”, pač pa predvsem izjemna zgodba, ki skozi umetnikove oči govori o solidarnosti, tovarištvu in bratstvu. Razstavo bomo odprli v ponedeljek, 1. septembra 2025, ob 17.00 v Vetrinjskem dvoru in bo na ogled do 26. septembra.  

V Trafiki ob na koncu mostu si bo mogoče ogledati razstavo o zgodovini BMX -a v Mariboru. Od skromnih začetkov v Betnavskem gozdu, kjer so mladi fantje in dekleta preizkušali prve trike, je BMX hitro prerastel v organizirano disciplino. Prva proga na Taboru je postala središče bmx-a v Sloveniji in Jugoslaviji in viden simbol 80ih v Mariboru.

Slikar Gregor Pratneker (1973) se s slikarstvom v tehniki olje na platnu ukvarja od devetdesetih let in tej tehniki ostaja zvest še danes. Živi in ustvarja v Mariboru ter ima status samostojnega ustvarjalca na področju kulture. Leta 2006 je diplomiral na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru z diplomsko nalogo Slikarske vedute Maribora (mentorja dr. Ciglenečki, Krašna). Med letoma 2007 in 2012  je  nadaljeval podiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2012 z nalogo Abstrahiranje in deformacije oblik v mojem slikarstvu magistriral (mentorja dr. Muhovič, Lenardič). Po študiju se je posvetil predvsem krajinam – zlasti upodobitvam gozdov, ki jih ustvarja tako plein air kot v ateljeju. Leta 2013 je za svoje delo prejel prvo nagrado Majskega salona, ki jo podeljuje ZDSLU. Že leto pozneje je s sliko Zimsko jutro navdušil francosko žirijo Jesenskega salona v Parizu, kjer odtlej redno razstavlja tudi na drugih uglednih salonih – Jesenskem salonu, Salonu lepih umetnosti in Salonu francoskih umetnikov. Decembra 2019 je na Salonu lepih umetnosti v Louvru prejel prestižno slikarsko nagrado Eugene Boudin za sliko Pomlad v gorah, poimenovano po znamenitem francoskem krajinarju. Z krajinarstvom se torej aktivno ukvarja že več kot petnajst let, samostojno pa razstavlja predvsem v Sloveniji, občasno tudi v tujini. Februarja 2020 mu je Salon francoskih umetnikov v Grand Palais podelil nagrado Mention za delo s krajinskim motivom, dve leti kasneje, leta 2022, pa je bil vključen v obsežno monografijo (Stibilj Šajn, Pratneker), posvečeno predvsem motivom krajine. Aprila 2024 je za svoje kulturne dosežke – predvsem za izjemno upodabljanje krajin in dolgoletno sodelovanje na francoskih salonih – prejel Glazerjevo listino, nagrado Mestne občine Maribor. Svečana otvoritev bo v torek, 16. septembra 2025, ob 19. uri. Razstavo bo odprl likovni kritik g. Mario Berdič Codella, otvoritev pa bo glasbeno obogatil pianist g. Igor Orešič.Razstava bo na ogled od 16. septembra do 3. oktobra, vsak dan med 10. in 17. uro

Razstava osmih portretov rektorjev mariborske univerze obeležuje 50. obletnico delovanja institucije. Univerzitetna knjižnica Maribor, soustanoviteljica Univerze v Mariboru, z razstavo osmih slikanih portretov in ene fotografije rektorjev mariborske univerze obeležuje 50. obletnico delovanja institucije. Odprtje razstave bo potekalo v sredo, 17. septembra, ob 18. uri v Likovnem razstavišču UKM. »Iz prostorov rektorata bodo prenesene upodobitve mož, ki so pet desetletij soustvarjali intelektualno klimo mesta. Našega pogleda ne bo pritegnila le zunanjost naslikanih, temveč tudi védenje o časovnem razponu nastanka teh umetniških upodobitev. Portreti so, z eno izjemo, delo mariborskih slikarjev. Pristop umetnikov do portretirancev se je v petih desetletjih gotovo spreminjal, dozoreval ali sledil novim likovnim usmeritvam. Čeprav gre za protokolarna naročila, so ustvarjalci vendarle lahko na portretih pustili svoj osebni umetniški pečat, kar bo pozorno oko obiskovalca nedvomno zaznalo.« (Meta Gabršek Prosenc, muzejska svetnica in kuratorka razstave) Veseli bomo vašega obiska!