KORONAVIRUS NI ŠALA, PRAV ZATO SE MORA KOMEDIJA NADALJEVATI Dve leti je minilo odkar smo bili po samo dveh odigranih predstavah na pekrskem odru prisiljeni odpovedati Festival komedije Pekre. Dve leti, odkar se je javno življenje, kot smo ga poznali, ustavilo. Najprej za dva tedna. Potem dlje. V upanju, da nam bo uspelo s festivalom ... Read more

Osrednja platforma predstave je komunistično gibanje v Mariboru, kjer gledalke_ci pridejo v stik z mariborskimi aktivistkami_ti, kasnejšimi narodnimi heroji_njami. Dogajanje je postavljeno v nestabilni čas poznih tridesetih let, ko so Jugoslavijo pretresali mednacionalni spori, v bližnji soseščini pa je že zavladal nacifašizem, ki se je leto za letom, kakor temna senca, bližal Jugoslaviji. Predstava gledalke_ce ... Read more

Avtor: Andrej Predin Režija: Miha Golob Ponorela piratska pustolovščina za neustrašneže 6 +  Mica in Ludvik v gledališki adaptaciji Piratov iz dežele Merikaka s ponorelim kompasom odplujeta na razburkano morje. Tam pot prekrižata kapitaun Cvenku in njegovi piratski ladji, ki je začuda ne poganja veter in ne pluje na bencin, paro ali elektriko. Kaj pri "smrčeči morski pošasti" žene Cvenkovo ladjo po širnih morjih, lahko na lastni koži preizkusijo mladi gledalci, saj jih kapitan vabil na čisto pravo piratsko preizkušnjo. Kako bosta Mica in Ludvik krmarila po deželi Merikaka, kjer je veliko nevarnih stvari zavitih v lepo in slastno embalažo, bodo v nabriti, zaviti in duhoviti pustolovščini pod režijskim poveljstvom inovativnega snovalca otroških uprizoritev Mihe Goloba, ki je pripravil tudi priredbo besedila, spoznali vsi neustrašni pomorščaki od blizu in daleč.      

Komedija, pri kateri ne vemo, ali brišemo solze smeha ali žalosti. Avtor: Christopher DurangNaslov izvirnika: Vanya and Sonia and Masha and SpikeRežija: Dino Mustafić Ameriški ustvarjalec Christopher Durang (1949) je konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja zaslovel kot pisec inteligentnih črnih komedij, njegova zadnja drama Vanja, Sonja, Maša in Špik (2012) z nagrado tony 2013 za najboljšo dramo pa se bere kot absurd, ki ga trenutno živimo. To je žlahtna komedija, ki inteligentno izkorišča vse komedijske registre, a hkrati ostaja, kot je že po naslovu jasno nakazano, čehovljansko hrepeneča, s koncem, ob katerem gledalec ne ve, ali briše solze smeha ali žalosti. Vanja, Sonja, Maša in Špik je ljubezenska zgodba teatru, duhovito posvetilo avtorjem in poustvarjalcem, kajti glavne like sta pokojna starša, pretenciozna gledališka režiserja, poimenovala po kultnih likih iz dram Čehova in jim po grški tradiciji s tem nadela tudi prekletstva, ki jim pritičejo. Osamljeni in samooklicani ostareli homoseksualec Vanja bolj ali manj harmonično sobiva s posvojeno sestro Sonjo, depresivno žensko srednjih let, ki ji da z vsakim stavkom vedeti, kako zelo jo je sreča zapustila, ljubezen pa nikdar niti povohala. V družinski hiši, ki zavestno spominja na Čehov priljubljeni dogajalni prostor domačij, Vanja in Sonja preživljata dneve ob srčnem prerekanju in tarnanju o njunih usodah, ki ga vsake toliko začini služkinja Kasandra (njenim prerokbam tako kot prerokbam Priamove hčere iz grške mitologije nihče ne verjame). Zatohlo idilo zmoti prihod Maše, zvezde gledališkega in filmskega sveta, ki z leti počasi zahaja. S sabo pripelje nadobudnega igralca Špika, trenutno v vlogi njenega ljubimca, ko se vmeša še Nina, dekle Špikove generacije, ki Mašo občuduje, a ji s svojo lepoto in mladostjo predstavlja grožnjo. Po zabavi v maskah se začno odnosi krhati in drobne tragedije vse bolj poglabljati. Vanja se prvič opogumi in prebere del svoje drame, Sonja dobi klic in povabilo na zmenek. V končnem monologu Vanja kulminira mnogo frustracij, ki se ne tičejo le njegovega izgubljenega in žalostnega življenja, a vsi vemo, da opisuje usodo človeštva v stoletju, ki nam je ušlo izpod nadzora. Durangovo žlahtno komedijo, ki izpostavlja predvsem človeško hrepenenje, bo režiral bosanski režiser Dino Mustafić, ki je na oder mariborske Drame mojstrsko postavil s številnimi nagradami ovenčano uspešnico Od blizu.