V sklopu čarobnega decembra bodo na Trgu Leona Štuklja nastopili fantje iz štajerske, ki zase pravijo, da so kulturno društvo brez kulture.

Skeebeep je ne tako redek pojav, ki ga je moč opaziti na štajerskem, natančneje v okolici Maribora. Značilen je predvsem za pomladne in poletne mesece, strokovnjaki pa ne izključujejo možnosti, da je možen celo v jesenskih in zimskih mesecih, saj so opazili upad učinkovitosti hiberniranja. Zadeva je tesno povezana z ustvarjanjem in izvajanjem glasbe. Zvrsti je več, ker je v slogi moč, izpostaviti pa velja ska, punk, reggae in rock. Pojav so prvič opazili in dokumentirali okrog septembra 2011.

Skeebeep

Vabljeni na praznično vzdušje ob kuhanem vinu in glasbi.
Se vidimo!

Vljudno vabljeni na zadnji bralni krožek v letu 2018. V sredo, 19. 12. 2018, ob 17:00 bomo s Petro Kapš v Galeriji K18 govorili o pesmi “Krokarji! V mojem kontekstu” Jureta Detele.
JURE DETELA je v Ljubljani na Filozofski fakulteti študiral umetnostno zgodovino, nato je šel v svobodni poklic. V sedemdesetih letih 20. stoletja je bil član raznih avantgardističnih skupin. Na študentskem sejmu, 23. oktobra 1971, je na Filozofski fakulteti ustanovil študentsko cerkev. Veliko število anekdot opisuje njegovo skrajno občutljivost do vseh živih bitij, ki jo je postavljal pred vse ostalo in se je na koncu zaostrila do te mere, da ga je pripeljala do samoizstradanja.
Detelova poezija je po večini refleksivna, pogosto tudi aforistična. Njegove pesmi obravnavajo človekov odnos do živalstva in narave ter vsebujejo poudarjeno etično noto, ki presega običajno ekološko zavest. Poleg več zbirk pesmi je pisal še nedokončan roman Plačilo za moje stoletje, posmrtno je izšla tudi njegova knjiga esejev o umetnosti in izbrani dragmenti iz zapuščine v dveh zvezkih v uredništvu Miklavža Komelja. Za svoj pesniški opus je 1992 posmrtno prejel Jenkovo nagrado.
PETRA KAPŠ je umetnica, piska, magistra filozofije, kuratorka. Na zvočno performativnem področju deluje pod imenom OR poiesis. Svoje delo tke vmes med umetnostjo zvoka, radia, poezijo, performansom, variacijami vizualnega in konkretnega. (http://orpoiesis.blogspot.com/)
Na sporedu tokrat:Jure Detela, Krokarji! V mojem kontekstu, Zbrane pesmi; uredil, opombe in spremno besedo napisal Miklavž Komelj, Ljubljana, Beletrina, 2018, str. 220.

Vljudno vabljeni na premiero predstave “Kristusu ni uspelo, prišel je Marx”, ki bo v sredo, 19. 12. 2018, ob 19:00 v Knjižnici Rotovž, Večnamenska dvorana (2. nadstropje), Rotovški trg 2, Maribor.
“Ali mi zamerite, da sem se vrnil in vas razdražil? Poglejte na to takole: gre za drugi prihod. Kristus ni utegnil, pa je prišel Marx.”
Kaj bi rekel Marx, če bi se leta 2018 znašel v Mariboru?
Predstava “Kristusu ni uspelo, prišel je Marx” je igra o življenju in delu enega najbolj pogosto citiranih avtorjev na svetu – Karla Marxa. V njej Marx ni prikazan zgolj kot filozof, temveč tudi kot družinski človek, ki se v izgnanstvu bori za preživetje svoje družine. Gledalke_ci spoznajo Marxa, ki se med nas vrne v našem času, da bi, pogosto s pomočjo lucidnega humorja, branil ideje komunizma pred dehumanizirajočo verzijo stalinističnega komunizma in modernega kapitalizma.
Predstava Marxove ideje postavlja v naš časovno-geografski in družbeni kontekst ter od gledalke_ca zahteva premislek o njegovih idejah in implementaciji le-teh v sodobni družbi. Drama v Sloveniji ni bila še nikoli uprizorjena, tako da bo šlo za njeno prvo uprizoritev v našem prostoru, s tem pa bo hkrati obeležena tudi dvesto letnica Marxovega rojstva.
Politično dramo z naslovom Marx v Sohu je leta 1999 napisal ameriški zgodovinar in politični aktivist Howard Zinn, ki velja za enega velikanov ameriške kritične misli in ključno avtoriteto za številne generacije študentk_ov ter aktivistk_ov. Velja za eno njegovih zanimivejših in še posebej aktualnih del, kar se kaže tudi v pogostosti uprizarjanja drame po svetu.
Cena vstopnice: 6,00 eur. Dijaki_nje, študentke_i, upokojenke_ci: 4,00 eur. Brezposelni: vstop prost! (s potrdilom)
Zaradi omejenega števila mest je potrebna rezervacija na infopeka@infopeka.org.
Prodaja vstopnic: MISC INFOPEKA, Ob železnici 16, vsak delovni dan od 12:00 do 17:00 ali uro pred predstavo pred Večnamensko dvorano Knjižnice Rotovž.
REŽIJA: Tina Podbevšek
DRAMATURŠKO SVETOVANJE: Nika Bezeljak
NASTOPAJOČE_I: Tomaž Podbevšek, Tamara Zaner, Anastazija Leščak, Izidor Gavez in Tina Podbevšek
OBLIKOVANJE LUČI: Anton Zvonko Španbauer
PREVOD, PRIREDBA, SCENARIJ: Matevž Hrženjak
PRODUKCIJA: Pekarna Magdalenske mreže Maribor.
SOORGANIZACIJA: Narodni dom Maribor, Kulturno umetniško društvo Transformator, Zveza prijateljev mladine Maribor
Projekt sofinancira Mestna občina Maribor in Urad RS za mladino.

Ho! Ho! Ho! Pred Božičem vas čaka pravi stand up spektakel. Tema? Kot sam naslov večera pove, Božič in praznično vzdušje. Nastopili bodo: Lucija Ćirović, Perica Jerković, Jan Kreuzer, MC večera Martina Ipša.

Vstopnice: 12 EUR v predprodaji, 15 EUR na dan dogodka.

Organizator si pridržuje pravico do zamenjave nastopajočega v kolikor pride do nepredvidene situacije.

Leto je naokrog in spet prihaja ta čarobni čas v letu, ko se moramo vsi soočiti s svojimi obsodbami o naših dejanjih. Smo bili dovolj pridni? Preveč poredni? In kako lahko nekdo vse to ve? Ultimativni stric iz ozadja, ki vse leto spremlja prav vse ljudi na svetu, vas vidi tudi v najbolj neprijetnih, najbolj prikritih, šibkih in zlih trenutkih. Ko ste iz hladilnika vzeli tisti kos šunke, za katerega ste rekli, da bo počakal do jutri. Ko ste prisegli "to še spijemo pa gremo" in za tem naročili še eno rundo. Ko ste rekli ženi, da vas niso spustili iz službe, v resnici pa ste šli s sodelavcem na probefart novega Citroena C2. Ko ste vsem na Facebooku razglasili, da ste za Arsenoviča, v resnici pa ste volili Kanglerja.

19. decembra bomo Strici iz ozadja, pomočniki našega ultimativnega SantaStrica, zadostili pravici in opravili z vsemi vašimi grehi. Če pa bo vmes kak priden samotar, pa bomo seveda tudi to primerno nagradili (ja, strici imamo letos čisto zares darila). To je ena teh noči v pravljičnem decembru, ki je NE MORETE zamuditi. Ho, ho, ho.

Vabljeni na projekcijo filma Sočasje režiserja Mihe Vipotnika, (Slovenija, 2017, 52 min.) ki ga bomo zavrteli v okviru Politične šole umetnosti na Intimnem odru v GT22, v četrtek 20. 12. 2018, ob 17.uri. Vstop prost!
Film govori o pesniku – protagonistu filma, ki ob izidu svoje nove zbirke pesmi prejme sporočilo o najdbi davno izgubljenih videoposnetkov pokojnega pisatelja, pesnika in esejista Jureta Detele.
“Čas življenja je odvisen od stvari, ni odvisen od mene. Od mene je odvisno, ali živim ves čas, ki mi je bil namenjen” (Seneka)
Scenarist : Miha Vipotnik
Režiser : Miha Vipotnik
Direktor Fotografije : Mansour Aoun
Avtor Glasbe : Marjan Šijanec
Glavna Vloga : Andraž Polič
Scenografinja : Mateja Medvedič
Kostumografinja : Nina Gorišek
Oblikovalka Maske : Anja Godina
Montažer : Miha Vipotnik
Animacija : Simon Sedmak
Koproducenti : RTV Slovenija, Simon Sedmak
Televizijska predpremiera filma Sočasje bo 23. decembra 2018 ob 22.10 na Prvem programu RTV SLO.

Adventni čas je čas, ko drug drugega obdarimo s pozornostjo, sebi in svojim bližnjim podarimo prelepe skupne trenutke in namesto še enega darila, ki bi se morda celo prašilo na polici, povabimo na sprehod po prazničnih ulicah, na klepet in druženje … na pesem kolednikov. Zbrani pevski zbori iz Maribora in okolice bodo napolnili ulice s pesmijo do zadnjega kotička, v smehu zagreli lička in prižgali strastne iskrice v očeh.

Ob sedmi uri zvečer bomo sklenili vrste, skupaj soglasno in glasno zapeli Sveto noč, z iskrenimi željami za svetlejši jutri. In na koncu bomo v Vilinskem dvoru s kozarčkom kuhanega vina zaklicali – na zdravje vsem! Pridružite se nam v adventnem vzdušju pravljičnih ulic.
________

● VEČ O FESTIVALU: https://www.vetrinjski-dvor.si/vilinsko-mesto/

● LOKACIJA: Gosposka, Slovenska in Jurčičeva ulica, zaključek v Vilinskem dvoru

● ORGANIZATOR: Društvo Hiša! v sodelovanju z Narodnim domom Maribor

Pogovor bo vodila Nives Cvikl, kustodinja Pokrajinskega muzeja Maribor.

Prijazno vabljeni.

Foto: Vesela družba v večernih oblekah, 30. leta 20. stoletja, črno – bela fotografija, Pokrajinski muzej Maribor

Popestrite si praznični čas s prisrčno komedijo ruskega režijskega tandema Olega Jankovskega in Mihaila Agranoviča. Film v središče postavlja Tatjano, žensko srednjih let, ki živi z bolehno materjo. Slednja si zaželi, da bi si še vedno samska hči uredila življenje. Tatjana se v želji, da bi osrečila mamo, odloči za prevaro.
Slovenski podnapisi, vstop prost.

Kustosova soba
Igor Zabel: Kako narediti umetnost vidno?
Slovenija, 2018, 64 min, barvni, 1:1,77 / 16:9

režija: Damjan Kozole
scenarij: Urša Jurman
fotografija: Matjaž Mrak
montaža: Jurij Moškon
zvok: Julij Zornik
glasba: Laibach (Von Sonnen Untergang)
producent: Danijel Hočevar
produkcija: Vertigo
koprodukcija: RTV Slovenija, Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo
finančna podpora: Slovenski filmski center
nastopajo: Zdenka Badovinac, Jože Barši, Francesco Bonami, Barbara Borčić, Ekaterina Degot, Ješa Denegri, Charles Esche, Vadim Fiškin, Sergej Kapus, Samo Krušič, Boris Marte, Viktor Misiano, Marjetica Potrč, Igor Španjol, Borut Vogelnik, Mateja Kos Zabel, Bojan in Sonja Zabel, Božidar Zrinski, Beti Žerovc, Peter Weibel
distribucija: Vertigo

ZGODBA
Dokumentarni film Kustosova soba je posvečen umetnostnemu zgodovinarju in kustosu Igorju Zabelu (1958–2005) in se osredotoča na njegovo delovanje v polju likovne umetnosti od konca 1980-ih do njegove smrti. Skozi film spoznavamo, kako se je v tem prelomnem času, na preseku 20. in 21. stoletja, (post)moderne in sodobne umetnosti, lokalnega in mednarodnega umetnostnega prostora, socializma in kapitalizma, Vzhoda in Zahoda, umetnosti in družbenega, skozi svoje delo soočal z velikimi spremembami, konflikti, hkrati pa tudi z možnostmi novega.
Film je portret človeka, ki notranjim protislovjem sveta umetnosti navkljub vztrajno verjame v moč umetnosti, kot tudi potret časa in prostora, v katerih je Igor Zabel deloval in ju sooblikoval.

O FILMU
Kot umetnostni zgodovinar in kustos Moderne galerije v Ljubljani je Zabel pomembno prispeval k ustrezni zgodovinski umestitvi umetniških pojavov, kot so zgodovinske avantgarde (Tank!, 1998) in neoavantgarde (OHO: Retrospektiva, 1994), pa tudi sodobne umetniške prakse. V slovenskem prostoru je bil eden ključnih umetnostnih zgodovinarjev za opredelitev sodobne umetnosti kot specifične umetniške prakse ter pomemben akter pri njenem uveljavljanju, tudi v mednarodnem kontekstu (Manifesta 3). Ob tem je bil vseskozi oster premišljevalec pogojev, v katerih je sodobna umetnost vznikala.

Igor Zabel je v svojem delu vseskozi poudarjal pomen konteksta; tako tudi film kontekstualizira njegovo delovanje – od spreminjajočega geopolitičnega konteksta in pospešene globalizacije do spreminjajočega institucionalnega okvira umetniške produkcije, vključno z vlogo kustosa.

Skozi dokumentarec spoznavamo njegovo pojmovanje vloge kustosa oz. kuratorja, njegove ključne razstavne projekte in ozadja le-teh, njegove intervencije v slovensko umetnostno zgodovino, literarno delo in besedila, s katerimi je pomembno sooblikoval refleksijo o razmerju med (nekdanjima) Vzhodom in Zahodom, kot se je le-to po padcu Berlinskega zidu manifestiralo v polju umetnosti.

V svojem teoretskem in kuratorskem delu se je zavzemal za poglobljeno obravnavo tistih političnih in družbenih podstruj, ki lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju umetnosti, hkrati pa vztrajal pri zmožnosti umetnosti, da razpira te iste podstati, ki jo tako pomembno določajo. Njegov interes za raziskavo kompleksnega razmerja med družbenim in umetniškim je tudi izhodišče razstave Individualni sistemi, ki jo je pripravil za 50. mednarodni beneški bienale (2003) in ga je inavgurirala kot mednarodno kuratorsko referenco.

O REŽISERJU
Damjan Kozole se je rodil leta 1964 v Brežicah. Kot režiser in scenarist se je podpisal pod celovečerne igrane filme Usodni telefon (1987), Remington (1988), Stereotip (1997), Porno film (2000), Rezervni deli (2003), Delo osvobaja (2005), Za vedno (2008), Slovenka (2009) in Nočno življenje (2016) ter dokumentarne celovečerce Rojevanje Leara (1993), Dolge počitnice (2012) in Projekt: rak (2013).

Njegovi filmi so prejeli številne nagrade in nominacije. Rezervni deli so bili leta 2003 nominirani za berlinskega zlatega medveda, revija Sight and Sound pa ga je leta 2008 uvrstila med 10 najpomembnejših filmov Nove Evrope. Slovenka je bil prikazan na preko 100 mednarodnih filmskih festivalih in je v tujini najbolj prodajan slovenski film. Za Nočno življenje je prejel kristalni globus za najboljšo režijo na festivalu v Karlovih Varih. Na Festivalu slovenskega filma 2016 pa je poleg štirih nagrad vesna za Nočno življenje prejel tudi nagrado vesna za najboljši dokumentarec za kratki film Meje.

Leta 2005 so v ZDA in Kanadi pripravili retrospektivo Kozoletovih filmov, ki jo je organiziral Ameriški filmski inštitut (AFI). Damjan Kozole je član Evropske filmske akademije, v letu 2008 pa je bil tudi dobitnik Župančičeve nagrade, ki jo mesto Ljubljana podeljuje za izjemne dosežke v umetnosti in kulturi.

🎄 četrtek, 20. 12. 🎄 ob 19h 🎄 klub Wetrinsky

Mkc Črka te skupaj s pesniškim društvom Slam zverine toplo vabimo na praznični Ožuljeni jezik.

Pravila tekmovanja:
🎙 s seboj prinesi tri svoje pesmi,
🎙 vsaka pesem naj traja največ 3 minute,
🎙 na odru samo jezikaš, brez rekvizitov, glasbil in kostumov,
🎙 če pesmi ne znaš na pamet, dobiš odpičen klobuk.

Pesniki in pesnice se bodo z avtorsko poezijo predstavili v dveh krogih, v tretjega pa se bosta uvrstila dva z najvišjimi ocenami po mnenju žirije. Tisti, komur bo publika v finalu namenila največji aplavz, bo zadnji letošnji zmagovalec mariborskega slama.

Ožuljeni jezik kot vselej moderirala Mojca Frim, literarno gostjo pa nam bo tudi tokrat predstavila radovedna Helena Zemljič.

💶 Poslušanje te stane zgolj 3 evre, za nastopajoče pa je obisk brezplačen, le prijaviti se je potrebno. Prijavo lahko pošlješ na ozuljenijezik@gmail.com, v ZS sporočilo na facebook stran Slam zverin ali se prijaviš na kraju dogodka, pol ure pred pričetkom.

💝 Literarna gostja: Petra Koršič 💝

Petra Koršič se je po diplomi iz slovenistike in sociologije kulture posvetila sodobni slovenski poeziji kot podiplomska študentka ljubljanske komparativistike in kot kritičarka na Radiu Študent in pri Literaturi. Kot samozaposlena v kulturi je skoraj dvajset let opravljala več poklicev – bila je urednica zbirke Prišleki, lektorica, zasnovala in vodila je več literarnih ciklov branj in pogovorov ali nastopov (npr. Ad hoc, Na pesniškem tandemu, Kritika do nacga, Prevod na oknu, Zaodrje na odru), je koordinatorka Literature v živo in voditeljica pogovorov. Od leta 2013 znova redno objavlja poezijo v vseh slovenskih literarnih revijah. Bila je finalistka Pesniškega turnirja, gostja literarnih festivalov, dobitnica nagrad in priznanj. Furlanka je dvignila krilo je njen pesniški prvenec.

📖 Za v beležko: Januarja je zverinsko zimsko spanje, zato Ožuljenega jezika ne bo. A ne skrbi, v četrtek, 21. februarja, se ponovno dobimo v Wetrinskem.

🖱 Obišči tudi:
http://mkc.si/slam-poezija

✨ Dogodek organizirajo MKC Maribor - Mkc Črka in pesniško društvo Slam zverine, ki so združeni v SiSlam, v sodelovanju z Banda Ferdamana, Narodni dom Maribor – Vetrinjski dvor in klubom Wetrinsky ter s finančno podporo Mestna občina Maribor, Javne agencije za knjigo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport - Urad RS za mladino.

Za živali! vas v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže v četrtek, 20. 12. 2018, ob 19:30 vabi v INFOPEKO na Vegansko večerjico.
Tokrat si bomo ogledale_i dokumentarni film Albatros (2017), ki nas sooči z okoljsko tragedijo, ki se dogaja na otoku Midway. Umetnik in režiser Chris Jordan Midway opiše kot otok, ki mu je “na osebni ravni ponudil priložnost za soočenje z globalno problematiko”. S sodelavkami_ci se je štiri leta vračal na nanj, da je spremljal življenje albatrosov, ki so eni prvih prebivalcev otoka, a danes množično umirajo zaradi enormnih količin plastičnih odpadkov na otoku. Filmska ekipa nam brez vnaprej pripravljenega scenarija, zgolj z nevsiljivim opazovanjem ptic v njihovem habitatu, omogoči vpogled v najbolj nežne in pretreslijve trenutke v življenju teh živali. Film s posnetki tisočerih trupel mladičev, ki imajo želodce polne plastike, razkriva vpliv naših vsakdanjih potrošniških navad na življenja drugih bitij.
Pred Vegansko večerjico vas vabimo na poseben dogodek v GT22. Ob 17. uri bo v organizaciji Pekarne Magdalenske mreže in GT22 premierno prikazan dokumentarno-igrani in animirani film Sočasje, ki predstavi pesnika, pisatelja, esejista in aktivista za pravice živali Jureta Detelo.
Večerjica bo tokrat namenjena prazničnim veganskim jedem, spremljal pa jo bo bazar Domačije Koki, ki predstavlja stalen in varen dom več kot osemdesetim rešenim živalim.