Siniša Gačić, Anka Pirš, Slovenija, 2019, 80 min // italijanščina s slovenskimi podnapisi
Režiser Siniša Gačić in scenaristka Anka Pirš sta štiri leta snemala prvo žensko med morilci neapeljske mafije Camorra Cristino Pinto. Pri tem sta se izognila vseprisotni fascinaciji nad morilci in mafijo ter se raje osredotočila na temperamentno osebo, iz katere bruha sreča, jeza, nemoč, nestrpnost in želja po tem, da bi nadoknadila, kar je zamudila po 24 letih zapora. Tako smo dobili intimen portret družinske ženske, ki se bori sama s seboj in svojimi demoni, da bi se znova integrirala v običajno življenje matere, babice in partnerke. Po izboru žirije Festivala slovenskega filma 2019 najboljši slovenski dokumentarec leta je bil uvrščen tudi v tekmovalni program lanskega Sarajevskega filmskega festivala.
"Ko sem razmišljal o sodelovanju in snemanju osebe, ki na primer ni imela težave ustreliti človeka v nogo in ki je odsedela kazen za tri poskuse umora, sem - kot vedno - v nasilju posameznika videl cikel nasilja, ki se mu dogaja skozi njegovo življenje. Ljudje niso slabi sami po sebi in tudi Cristina se ni rodila kot slab človek. To je posledica njenih izkušenj iz mladosti. Rodila se je na ulicah Neaplja, kjer je pri 16 letih že pokrivala celotno šolsko igrišče in s tremi podrejenimi preprodajalci prodajala hašiš." - Siniša Gačić
+ predfilm Festivala DOKUDOC (http://www.dokumentarci.si/):
Alzheimer Cafe
Martin Draksler, Slovenija, 2019, 18 min // slovenščina
Zakonca Ivan in Jožica sta se po 70 letih skupnega življenja preselila v dom za starejše občane. Kljub vsem oviram starosti nadaljujeta skupno življenje v novem okolju doma. Spomini bledijo, ljubezen ostaja.

Matjaž Ivanišin, Slovenija, Češka, 2019, 72 min // slovenščina
Prvi celovečerec mariborskega filmarja Matjaža Ivanišina je po pričakovanjih močno premešal formi dokumentarnega in igranega filma. Tako živo in prepričljivo nas je postavil v porabsko vaško okolje, kot da smo sami del "žmohtnih" gostilniških pogovorov in zadržano pristnega žalovanja za izgubljenim vaškim tovarišem. Oroslan je poklon človeškosti, ki izginja, in praznini, ki po njeni izgubi nastane, pri čemer je bolj oprijemljiv kot udaren dokumentarec in bolj topel kot pomladna slovenska komedija. Film je svetovno premiero doživel v tekmovalni sekciji Cineasti del presente mednarodnega festivala v Locarnu.
"Pozimi pred skoraj dvajsetimi leti je v majhni vasi umrl moški. Nisem ga poznal, nikoli ga nisem srečal ali videl. Veliko pozneje sem bral zgodbo o njegovi smrti in potem še vrsto zgodb o njegovem življenju. Tako v sebi nosim podobo popolnega neznanca, ki se v mojih predstavah meša s podobo nekoga iz moje družine. To je bilo izhodišče za film o Oroslanu, ki so mu življenje posodili ljudje iz Porabja, pripadniki slovenske manjšine na Madžarskem." – Matjaž Ivanišin
+ predfilm delavnice Film Factory (https://www.facebook.com/FilmFactoryProduction/):
Četrtek ob desetih
Lucija Klauž, Slovenija, 2019, 6 min // slovenščina

METKA DAMJAN, AJA KOBE IN SVETLANA PATAFTA PO MOTIVIH SLIKANICE MARIJANE JELIĆ / KOPRODUCENT TEATAR PUNA KUĆA, ZAGREB / 35 MIN
Nekoč pred davnimi davnimi časi je tukaj bilo ... morje. Skrčilo se je v reko, ob reki pa je zraslo mesto. V mestu so ljudje, prav tako kot danes, mislili in počeli čuda zanimivih reči. In s čim se je ukvarjala Dragica, da je bila oklicana za coprnico?
Dragica je odlična zeliščarica in zdravilka. V naravi nabira zdravilne rastline ter iz njih pripravlja čaje, sirupe, tinkture in druge zdravilne pripravke. Kopriva, kamilica, regrat, meta, sivka, žajbelj, materina dušica, trpotec in bezeg so med bolj pogostimi. V srednjem veku, kamor se umešča naša predstava, ljudje v glavnem niso razumeli moči zelišč in so zeliščarice krivično obtožili čarovništva oziroma coprništva. Danes pa zelišča dnevno uporabljamo za zdravje ali kot začimbo, ne da bi nam kdo očital čarovništvo.

V letu 2020 Lutkovno gledališče Maribor prireja že 31. Poletni lutkovni pristan, mednarodni lutkovni festival z najdaljšo tradicijo. Letošnja izvedba bo namenjena predvsem slovenskim nevladnim lutkovnim ustvarjalcem, dopolnjena pa bo z gosti iz Avstrije, Hrvaške in Srbije. Predstave bodo raznolike in namenjene vsem generacijam, poudarek pa bo seveda na naših najmlajših gledalcih.
Tudi letos bo program obogaten z raznovrstnimi ustvarjalnimi delavnicami za otroke in z večmedijskim performansom Potepini, zvočnim sprehodom ob Dravi. Z Letnim kinom Minoriti in s festivalom Stop Trik bomo izvedli projekcije filmov in animiranih filmov, prav tako pa bomo skupaj z Art kampom organizirali lutkovne predstave v Mestnem parku. Ponovno bomo sodelovali z Umetnostno galerijo Maribor, društvom Moment in s festivalom Platforma sodobnega plesa.
Festival bo potekal med 1. in 30. avgustom 2020.

LETNI KINO MINORITI / DRUŠTVO ZA RAZVOJ FILMSKE KULTURE / TRIGLAV FILM / VIBA FILM, 1951 / 97 MIN
Visoko v gorah živita dva moža: ostareli zeliščar Kosobrin in hudobnež Bedanec. Bedanec ugrabi deklo Mojco, ki nekega dne po naključju sreča Kosobrina in mu zaupa, kako težko je njeno življenje. Čeprav se Kosobrin boji Bedančevega maščevanja, vendarle vzame Mojco s seboj. Na žalost ga Bedanec ujame in priveže na drevo, od koder ga osvobodi neustrašni Kekec, ki v temi Bedancu nastavi past, v katero se zlobnež ujame. Kekec ga osvobodi šele, ko mu Bedanec obljubi, da bo za zmeraj zapustil te kraje.
Film Kekec je na 13. mednarodnem beneškem festivalu, kot prvi slovenski film, prejel nagrado zlati lev.

Dana Budisavljević, Hrvaška, Slovenija, Srbija, 2019, 88 min // hrvaščina s slovenskimi podnapisi
Presunljiv črno-bel, dokumentarno igrani film, ki ga je prek arhivov in pričevanj celo desetletje razvijala hrvaška režiserka Dana Budisavljević, prinaša dolgo zamolčano in za prostor nekdanje Jugoslavije zelo pomembno zgodbo o humanitarki Diani Budisavljević, ki je kot Avstrijka in katoličanka iz ustaških koncentracijskih taborišč rešila več kot 10.000 pravoslavnih otrok in jih nastanila pri hrvaških družinah. Film, ki je nastal tudi s pomočjo slovenskih sredstev, je s številnimi nagradami (tudi za najboljši hrvaški film leta) lani v Puli ugnal domovinsko-junaški spektakel o Anteju Gotovini General.
"Ne vem, kako je v Sloveniji, na Hrvaškem je revizionizem zelo močan. Družba je razdeljena na ustaše in partizane. /.../ Mislim, da je vrednost tega filma, da stvari spet postavi na svoj prostor s humanitarno zgodbo o Diani Budisavljević, ki ni politično pripadala nikomur, ne ustašem ne komunistom. Z njeno zgodbo, reševanjem otrok iz taborišča NDH, se stvari uredijo. Mislim, da po tem filmu nihče več ne more reči, da niso obstajala taborišča in rasni zakoni. In niti tega, da so se komunisti po vojni res vedli kot zmagovalci oziroma da niso dovolili zaslug za to nikomur drugemu." - Dana Budisavljević

MOMENT / 45 MIN
Kaj mi leži na duši? Kaj vse in zakaj mi gre(š) na živce?
Avtorski projekt za mladino in odrasle … na meji med dramo, performansom, lutkami in predmeti, makro in mikro gledališčem, stvarnostjo in iluzijo, treznostjo in norostjo … Navdih za predstavo izvira iz norosti resničnega življenja, iz kraja z ulico Via Matti, na kateri so včasih živeli norci. Lokalni vinar jih je zalagal z vinom, kar jih je tako podkurilo, da so se podili in lovili po ulici, drugi prebivalci pa so sloneli na oknih in se zabavali. Predstava s tem navdihom vabi v vihar sinaptičnih povezav protagonista, ki mu gre res na živce "en haufn" stvari; stvari, ki bi jih bilo nujno spremeniti, da mu ne bi eksplodirala glava.
V sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom Moment.
Moment na Poletnem lutkovnem pristanu nadaljuje proslavljanje žive umetnosti, ponovnega iskanja stika med sosedi, prijatelji, neznanci. Skupaj … na dogodkih, ki nas zbližujejo.

Avtmigeci smo mladi, več ali manj neznani komiki, ki v avditoriju Lutkovnega gledališča "testiramo" nove šale. V tujini temu rečejo "open mic", pri nas pa smo enostavno "Avtmigeci". Ker ne kompliciramo.

Tokrat povezuje Uroš Kuzman, najKulejši profesor pri nas. "Avtmigali" pa bomo: David Gorinšek, Blendor Sefaj, Tim Andrić, Kaja Grozina in Marko Žerjal !

Oglasi se ! Na odru torej slišiš mlade komike, ki si šele utirajo svojo pot k smešnosti. Ali pa malce starejše komike, ki pridejo preizkušat "novi material".

Pridi se režat - Pridi podpret novi val Štajerske komedije.

(Systemsprenger)
Nora Fingscheidt, Nemčija, 2019, 117 min // nemščina s slovenskimi podnapisi
Pretresljiv prikaz nezmožnosti prilagoditve devetletne deklice z vedenjsko motnjo, prežet z neprizanesljivo šokantnostjo in toplo človečnostjo. Benni je prav posebna deklica. Z nebrzdano energijo, s katero kot za šalo ustrahuje svoje vrstnice (in odrasle), je obsojena na svojevrstno osamitev. Mama je ne more obvladovati, zato jo preda socialni službi. Socialne službe ne vedo točno, kaj z njo narediti, saj se je otepajo vse vzgojno-varstvene ustanove. Zdi se, da jo lahko obvladuje le Michael, ki že leta uspešno izvaja programe za prilagajanje problematičnih najstnikov. Za nekaj dni, ki jih z njim preživi v osamljeni koči sredi gozda, se zdi, da je Benni pripravljena na uspešno socializacijo, a ponovna vrnitev v civilizacijo - in nezadržna otroška želja po materini bližini - jo ponovno pahneta v začarani krog, iz katerega ni izhoda. Nagrada Alfreda Bauerja na Berlinalu 2019.
"Predvsem nisem želela okriviti sistema. /…/ Ljudje, ki sem jih spoznala, se vsi trudijo pomagati, vendar je pot trnova in navsezadnje neuspešna. Da ne omenjamo, kako jo otežijo tudi okoliščine; ko imaš eno Benni v skupini desetih otrok, kaj storiš s preostalimi devetimi? Zaščititi jih moraš. Lahko sem razumela njihovo dilemo. Glavni konflikt prihaja iz Benni, ne od zunaj. Zaradi tega se mi je zdela ta zgodba zanimiva." - Nora Fingscheidt

Gregor Božič, Marina Gumzi, Slovenija, Italija, 2019 , 81 min // italijanščina, slovenščina s slovenskimi podnapisi
Sredi kostanjevih gozdov na jugoslovansko-italijanski meji živi skopuški mizar in bolestno prešteva svoje novce. Na drugi strani reke se zadnja kostanjarka Marta pripravlja, da bo za vedno zapustila nesrečne doline in našla novo, boljše življenje onkraj oceana. Veliki zmagovalec Festivala slovenskega filma je bil lani nagrajen s kar 10 vesnami (tudi za najboljši film leta) in nagrado občinstva. Za skromne produkcijske pogoje vsekakor pomemben mednarodni filmski presežek Gregorja Božiča in Marine Gumzi je na slovenski filmski zemljevid s serijo ganljivih in vrhunsko posnetih vinjet o lokalnih običajih, prebivalcih, njihovih občutjih in posebni atmosferi ter zgodovini slovenske zamejske pokrajine postavil čarobno Benečijo.
+ predfilm Festivala migrantskega filma (http://www.fmf-slovenija.si/):
Učinek krekerja (The Cracker Effect / Abbassa l’Italia)
Giuseppe Cacace, Alfredo Fiorillo, Italija, 2019, 15 min

LUTKOVNO GLEDALIŠČE NEBO / 35 MIN
Subtilna pripoved o ženski, ki v sobi sanjari o svojem življenju, idealih in medsebojnih odnosih. Lepota golih rok in pečene gline se spoji v naključno zgodbo o prijateljstvu, ljubezni, pričakovanju, osamljenosti, otroštvu, pozabi, nežnosti in strasti. Za kaj drugega v sobi ni prostora. Lutkovna predstava za dve roki, deset prstov in devet glav.
V sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom Moment.
Moment na Poletnem lutkovnem pristanu nadaljuje proslavljanje žive umetnosti, ponovnega iskanja stika med sosedi, prijatelji, neznanci. Skupaj … na dogodkih, ki nas zbližujejo.
SODELUJOČI
Avtorica koncepta in likovne zasnove ter režiserka Petra Stare
Avtor glasbe Mare Završnik
Scenograf in oblikovalec svetlobe Andrej Štular
Igralka Petra Stare

(LITTLE JOE)
Jessica Hausner / Avstrija, Nemčija, Velika Britanija / 2019 / 105 min / angleščina
Alice je samska mati in strokovnjakinja za genetiko v podjetju, ki se ukvarja z razvojem novih rastlinskih vrst. Ustvarila je zelo posebno živordečo cvetlico, ki ni le osupljivo lepa, pač pa ima tudi izjemno terapevtsko moč. Ob idealni temperaturi, primerni hrani ter rednih pogovorih bo namreč osrečila svojega lastnika. Alice prekrši interno pravilo družbe in odnese eno od rastlinic domov kot darilo najstniškemu sinu Joeju. Poimenujeta jo "Mali Joe". A skupaj z rožo raste tudi materin sum, da njena stvaritev ni tako nedolžna, kot namiguje ime. Film Jessice Hausner (Lurd) je po režiserkinih besedah "parabola o skrivnosti, ki jo nosimo v sebi". Nagrada za najboljšo igralko v Cannesu.
"V pravljicah in zgodbah, pa tudi v življenju, doživljamo mater kot nekoga, ki je na nekakšen neviden način neločljivo povezan s svojim otrokom. V najboljšem scenariju je ta vez ljubeča, v nobenem primeru pa je ni mogoče pretrgati in predstavlja temelj brezpogojne odgovornosti matere do otroka. Vsaka zaposlena mati je že slišala vprašanje (v katerem se pogosto skriva očitek): ‘Kdo pa bo skrbel za otroka, medtem ko boste v službi?’ Mali Joe je zgodba o materi, ki jo muči slaba vest, ko gre v službo in ‘zanemarja’ svojega otroka. Zgodba o materi, ki jo obhajajo protislovna čustva, saj je rastlina njen drugi otrok: njena stvaritev, sad njenega dela. In tudi tega otroka noče zanemarjati /…/." – Jessica Hausner
+ predfilm Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina (http://grossmann.si/):
zmagovalni kratki film 2020