Samostojna razstava Milana Goloba v UGM Studiu predstavlja avtorjevo delo zadnjih dveh desetletij: razstavil bo tretjino slik iz tega obdobja, tri video/avdio dela in seznam naslovov slik, ki še niso naslikane. 4. avgust–30. september 2023Otvoritev: petek, 4. avgust 2023, 19.00 Kustosinja: Andreja Borin Pred približno dvajsetimi leti je Milan Golob prvič naključno naslikal štiri kroge. Odtlej ostajajo stalnica v njegovem ustvarjanju. Njegove slike manjših formatov kažejo različno dinamiko med barvo, ozadjem, naslikanimi krogi, geometrično mrežo in ostalimi elementi. Vsak najmanjši detajl šteje. Ko je slika gotova, ji avtor podeli naslov, ki je enako pomemben kot sama slika. Naslove za slike je umetnik sprva poiskal med osebnostmi s področja umetnosti, literature, zgodovine, znanosti ipd., sedaj pa jih večinama najde na potovanjih – predvsem ob obiskih pokopališč. Slike Milana Goloba vzpostavljajo nenavadno matriko povezav, v kateri morda za hip prestrežemo poblisk nekega višjega reda. Zveza med imenom in priimkom je in obenem ni naključna. Leto nastanka slike je in ni naključno. Prostor, ki ga zariše pomišljaj med letom rojstva in letom smrti je hipnotično nabit in tudi nedoumljivo odprt proti neznanemu.

Vabljeni na otvoritev razstave Slike (prijateljice) in naslovi slik, ki še niso narejene umetnika Milana Goloba v UGM Studiu, ki predstavlja avtorjevo delo zadnjih dveh desetletij. Petek, 4. avgust 2023, 19.00 Kustosinja: Andreja Borin Pred približno dvajsetimi leti je Milan Golob prvič naključno naslikal štiri kroge. Odtlej ostajajo stalnica v njegovem ustvarjanju. Njegove slike manjših formatov kažejo različno dinamiko med barvo, ozadjem, naslikanimi krogi, geometrično mrežo in ostalimi elementi. Vsak najmanjši detajl šteje. Ko je slika gotova, ji avtor podeli naslov, ki je enako pomemben kot sama slika. Naslove za slike je umetnik sprva poiskal med osebnostmi s področja umetnosti, literature, zgodovine, znanosti ipd., sedaj pa jih večinama najde na potovanjih – predvsem ob obiskih pokopališč. Naslov slike je lahko recimo: Joan Beaufort (1407–1445), Zmago Jeraj (1937–2015), Sylvia Plath (1932–1963), Ljubica Rafajlovič (1932–1958), Boro Đukić (1951–2013), Hafsa Mouini (2014–2014) … V istem prostoru in v isti vrsti se na razstavi torej lahko znajdejo druga ob drugi slika, poimenovana po škotski kraljici, slovenskem slikarju, ameriški pesnici, neznancu in neznanki ter otroku.