Vabljeni v mesto najstarejše trte na svetu, kjer vsako zadnjo soboto v juliju na tradicionalni prireditvi postavljamo klopotec - edinstveni simbol lokalne vinske pokrajine - ki dela družbo Stari trti vse do martinovanja.
Tradicionalna etnografska prireditev poteka pred Hišo Stare trte na mariborskem Lentu.
Pridružite se nam, da bomo skupaj prisluhnili pesmi, ki jo bo klopotec zapel Stari trti, najstarejši trti na svetu, ter simbolično pozdravili jesen in prihajajoči Festival Stare trte.
"Sonči po trsju se grozdje zoreče
in tiho v soncu se polni z močjo
in tiho z žlahtnostjo polni se v pesmi,
ki prek goric jo klopotci pojo".
(Janko Glazer, Jesenska pesem)
Zavod za turizem Maribor - Pohorje, pripravlja prireditev v sodelovanju s Kmetijskim gozdarskim zavodom Maribor.

TRADICIONALNI KONCERTI V MESTNEM PARKU
Pesem je bila tista, ki je naprej združila ljudi, sedaj je v društvu KUD Svoboda Bistrica ob Dravi enajst sekcij; z obilico prostovoljnega dela so krajani zgradili tudi dom kulture, takrat poimenovan Delavski dom. Postal in ostal je središče dejavnosti v kraju.
Na današnji kulturni praznik v Bistrici ob Dravi zaznamujejo 90 let tamkajšnjega KUD Svoboda, jubilej, ki so ga sicer dosegli ob koncu preteklega leta. Kot pravijo staroste društva, so bili v letih ustanovitve drugi časi, a kultura je bila že takrat gibalo družbe. Pesem je bila tista, ki je združila ljudi, in mešani pevski zbor, ki je nastal tistega davnega leta 1927, je postal zibelka današnje kar močne organizacije v ne ravno velikem kraju.
"Razvoj je prekinila le druga svetovna vojna, a takoj po osvoboditvi so zaživeli moški pevski zbor, folklorna dejavnost in dramska skupina. Prelomno je bilo leto 1952, ko so z obilico prostovoljnega dela krajani zgradili dom kulture, takrat poimenovan Delavski dom. Postal je središče dejavnosti v našem kraju, tudi kino smo dobili. Sprva je bil bolj skromno opremljen in treba je bilo marsikaj potrpeti, vadilo se je v preslabo ogrevanih prostorih. A s prizadevanji tovarne Tobi in poznejših lastnikov, predvsem zadnjega - občine Ruše, so se pogoji občutno izboljšali. Zahvaljujoč vsem tem pozitivnim premikom se je krepilo tudi naše društvo, ki trenutno šteje okoli 130 aktivnih članov v enajstih različnih sekcijah," ponosno pove Anita Polak, aktualna predsednica omenjenega društva.
Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite!

Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor.

Ob slabem vremenu prireditev odpade.
Vstopnine ni!

Facebook >>

(BASHTATA)
Kristina Grozeva, Petar Valchanov, Bolgarija, Grčija, 2019, 87 min // bolgarščina s slovenskimi podnapisi
Intimna družinska drama, ki nam skozi vrsto komičnih in absurdnih dogodkov pokaže, kako težko je včasih negovati pristen odnos s tistimi, ki so nam blizu. Ostarelega slikarja Vasila močno šokira smrt njegove žene, a si tega ne zna in ne upa priznati. Zateka se v nemogoče razlage in situacije, da bi si potešil slabo vest, se izognil kruti resnici in se spravil s svojo pokojno ženo. Medtem njegov sin Pavel postaja oče in se na vse pretege trudi biti dober sin, mož in delavec. Bolj kot se trudi, manj mu uspeva, saj želi s prikrivanjem in po vsej sili svojim bližnjim prihraniti bolečino in trpljenje. Bo sprevidel, da trpljenja drugega ne moreš vzeti nase, ampak ga lahko pri tem zgolj podpreš in mu stojiš ob strani? Foter si je med več mednarodnimi nagradami in nominacijami prislužil kristalni globus za najboljši film lanskega festivala v Karlovih Varih, zlato vrtnico za najboljši bolgarski film ter scenarij leta in nagrado za najboljši film Tržaškega filmskega festivala.
+ predfilm festivala Shots (https://shots.si/):
Desaturirana (Desaturated)
Marina Stepanska, Ukrajina, 2019, 10 min // ukrajinščina s slovenskimi podnapisi
Vizualno inovativna komedija, v kateri se glavna junakinja bori s filmskimi klišeji, brez katerih si ne bi mogli predstavljati sodobnega filma.

Siniša Gačić, Anka Pirš, Slovenija, 2019, 80 min // italijanščina s slovenskimi podnapisi
Režiser Siniša Gačić in scenaristka Anka Pirš sta štiri leta snemala prvo žensko med morilci neapeljske mafije Camorra Cristino Pinto. Pri tem sta se izognila vseprisotni fascinaciji nad morilci in mafijo ter se raje osredotočila na temperamentno osebo, iz katere bruha sreča, jeza, nemoč, nestrpnost in želja po tem, da bi nadoknadila, kar je zamudila po 24 letih zapora. Tako smo dobili intimen portret družinske ženske, ki se bori sama s seboj in svojimi demoni, da bi se znova integrirala v običajno življenje matere, babice in partnerke. Po izboru žirije Festivala slovenskega filma 2019 najboljši slovenski dokumentarec leta je bil uvrščen tudi v tekmovalni program lanskega Sarajevskega filmskega festivala.
"Ko sem razmišljal o sodelovanju in snemanju osebe, ki na primer ni imela težave ustreliti človeka v nogo in ki je odsedela kazen za tri poskuse umora, sem - kot vedno - v nasilju posameznika videl cikel nasilja, ki se mu dogaja skozi njegovo življenje. Ljudje niso slabi sami po sebi in tudi Cristina se ni rodila kot slab človek. To je posledica njenih izkušenj iz mladosti. Rodila se je na ulicah Neaplja, kjer je pri 16 letih že pokrivala celotno šolsko igrišče in s tremi podrejenimi preprodajalci prodajala hašiš." - Siniša Gačić
+ predfilm Festivala DOKUDOC (http://www.dokumentarci.si/):
Alzheimer Cafe
Martin Draksler, Slovenija, 2019, 18 min // slovenščina
Zakonca Ivan in Jožica sta se po 70 letih skupnega življenja preselila v dom za starejše občane. Kljub vsem oviram starosti nadaljujeta skupno življenje v novem okolju doma. Spomini bledijo, ljubezen ostaja.

Matjaž Ivanišin, Slovenija, Češka, 2019, 72 min // slovenščina
Prvi celovečerec mariborskega filmarja Matjaža Ivanišina je po pričakovanjih močno premešal formi dokumentarnega in igranega filma. Tako živo in prepričljivo nas je postavil v porabsko vaško okolje, kot da smo sami del "žmohtnih" gostilniških pogovorov in zadržano pristnega žalovanja za izgubljenim vaškim tovarišem. Oroslan je poklon človeškosti, ki izginja, in praznini, ki po njeni izgubi nastane, pri čemer je bolj oprijemljiv kot udaren dokumentarec in bolj topel kot pomladna slovenska komedija. Film je svetovno premiero doživel v tekmovalni sekciji Cineasti del presente mednarodnega festivala v Locarnu.
"Pozimi pred skoraj dvajsetimi leti je v majhni vasi umrl moški. Nisem ga poznal, nikoli ga nisem srečal ali videl. Veliko pozneje sem bral zgodbo o njegovi smrti in potem še vrsto zgodb o njegovem življenju. Tako v sebi nosim podobo popolnega neznanca, ki se v mojih predstavah meša s podobo nekoga iz moje družine. To je bilo izhodišče za film o Oroslanu, ki so mu življenje posodili ljudje iz Porabja, pripadniki slovenske manjšine na Madžarskem." – Matjaž Ivanišin
+ predfilm delavnice Film Factory (https://www.facebook.com/FilmFactoryProduction/):
Četrtek ob desetih
Lucija Klauž, Slovenija, 2019, 6 min // slovenščina

METKA DAMJAN, AJA KOBE IN SVETLANA PATAFTA PO MOTIVIH SLIKANICE MARIJANE JELIĆ / KOPRODUCENT TEATAR PUNA KUĆA, ZAGREB / 35 MIN
Nekoč pred davnimi davnimi časi je tukaj bilo ... morje. Skrčilo se je v reko, ob reki pa je zraslo mesto. V mestu so ljudje, prav tako kot danes, mislili in počeli čuda zanimivih reči. In s čim se je ukvarjala Dragica, da je bila oklicana za coprnico?
Dragica je odlična zeliščarica in zdravilka. V naravi nabira zdravilne rastline ter iz njih pripravlja čaje, sirupe, tinkture in druge zdravilne pripravke. Kopriva, kamilica, regrat, meta, sivka, žajbelj, materina dušica, trpotec in bezeg so med bolj pogostimi. V srednjem veku, kamor se umešča naša predstava, ljudje v glavnem niso razumeli moči zelišč in so zeliščarice krivično obtožili čarovništva oziroma coprništva. Danes pa zelišča dnevno uporabljamo za zdravje ali kot začimbo, ne da bi nam kdo očital čarovništvo.

V letu 2020 Lutkovno gledališče Maribor prireja že 31. Poletni lutkovni pristan, mednarodni lutkovni festival z najdaljšo tradicijo. Letošnja izvedba bo namenjena predvsem slovenskim nevladnim lutkovnim ustvarjalcem, dopolnjena pa bo z gosti iz Avstrije, Hrvaške in Srbije. Predstave bodo raznolike in namenjene vsem generacijam, poudarek pa bo seveda na naših najmlajših gledalcih.
Tudi letos bo program obogaten z raznovrstnimi ustvarjalnimi delavnicami za otroke in z večmedijskim performansom Potepini, zvočnim sprehodom ob Dravi. Z Letnim kinom Minoriti in s festivalom Stop Trik bomo izvedli projekcije filmov in animiranih filmov, prav tako pa bomo skupaj z Art kampom organizirali lutkovne predstave v Mestnem parku. Ponovno bomo sodelovali z Umetnostno galerijo Maribor, društvom Moment in s festivalom Platforma sodobnega plesa.
Festival bo potekal med 1. in 30. avgustom 2020.

LETNI KINO MINORITI / DRUŠTVO ZA RAZVOJ FILMSKE KULTURE / TRIGLAV FILM / VIBA FILM, 1951 / 97 MIN
Visoko v gorah živita dva moža: ostareli zeliščar Kosobrin in hudobnež Bedanec. Bedanec ugrabi deklo Mojco, ki nekega dne po naključju sreča Kosobrina in mu zaupa, kako težko je njeno življenje. Čeprav se Kosobrin boji Bedančevega maščevanja, vendarle vzame Mojco s seboj. Na žalost ga Bedanec ujame in priveže na drevo, od koder ga osvobodi neustrašni Kekec, ki v temi Bedancu nastavi past, v katero se zlobnež ujame. Kekec ga osvobodi šele, ko mu Bedanec obljubi, da bo za zmeraj zapustil te kraje.
Film Kekec je na 13. mednarodnem beneškem festivalu, kot prvi slovenski film, prejel nagrado zlati lev.

Dana Budisavljević, Hrvaška, Slovenija, Srbija, 2019, 88 min // hrvaščina s slovenskimi podnapisi
Presunljiv črno-bel, dokumentarno igrani film, ki ga je prek arhivov in pričevanj celo desetletje razvijala hrvaška režiserka Dana Budisavljević, prinaša dolgo zamolčano in za prostor nekdanje Jugoslavije zelo pomembno zgodbo o humanitarki Diani Budisavljević, ki je kot Avstrijka in katoličanka iz ustaških koncentracijskih taborišč rešila več kot 10.000 pravoslavnih otrok in jih nastanila pri hrvaških družinah. Film, ki je nastal tudi s pomočjo slovenskih sredstev, je s številnimi nagradami (tudi za najboljši hrvaški film leta) lani v Puli ugnal domovinsko-junaški spektakel o Anteju Gotovini General.
"Ne vem, kako je v Sloveniji, na Hrvaškem je revizionizem zelo močan. Družba je razdeljena na ustaše in partizane. /.../ Mislim, da je vrednost tega filma, da stvari spet postavi na svoj prostor s humanitarno zgodbo o Diani Budisavljević, ki ni politično pripadala nikomur, ne ustašem ne komunistom. Z njeno zgodbo, reševanjem otrok iz taborišča NDH, se stvari uredijo. Mislim, da po tem filmu nihče več ne more reči, da niso obstajala taborišča in rasni zakoni. In niti tega, da so se komunisti po vojni res vedli kot zmagovalci oziroma da niso dovolili zaslug za to nikomur drugemu." - Dana Budisavljević

MOMENT / 45 MIN
Kaj mi leži na duši? Kaj vse in zakaj mi gre(š) na živce?
Avtorski projekt za mladino in odrasle … na meji med dramo, performansom, lutkami in predmeti, makro in mikro gledališčem, stvarnostjo in iluzijo, treznostjo in norostjo … Navdih za predstavo izvira iz norosti resničnega življenja, iz kraja z ulico Via Matti, na kateri so včasih živeli norci. Lokalni vinar jih je zalagal z vinom, kar jih je tako podkurilo, da so se podili in lovili po ulici, drugi prebivalci pa so sloneli na oknih in se zabavali. Predstava s tem navdihom vabi v vihar sinaptičnih povezav protagonista, ki mu gre res na živce "en haufn" stvari; stvari, ki bi jih bilo nujno spremeniti, da mu ne bi eksplodirala glava.
V sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom Moment.
Moment na Poletnem lutkovnem pristanu nadaljuje proslavljanje žive umetnosti, ponovnega iskanja stika med sosedi, prijatelji, neznanci. Skupaj … na dogodkih, ki nas zbližujejo.

Avtmigeci smo mladi, več ali manj neznani komiki, ki v avditoriju Lutkovnega gledališča "testiramo" nove šale. V tujini temu rečejo "open mic", pri nas pa smo enostavno "Avtmigeci". Ker ne kompliciramo.

Tokrat povezuje Uroš Kuzman, najKulejši profesor pri nas. "Avtmigali" pa bomo: David Gorinšek, Blendor Sefaj, Tim Andrić, Kaja Grozina in Marko Žerjal !

Oglasi se ! Na odru torej slišiš mlade komike, ki si šele utirajo svojo pot k smešnosti. Ali pa malce starejše komike, ki pridejo preizkušat "novi material".

Pridi se režat - Pridi podpret novi val Štajerske komedije.

(Systemsprenger)
Nora Fingscheidt, Nemčija, 2019, 117 min // nemščina s slovenskimi podnapisi
Pretresljiv prikaz nezmožnosti prilagoditve devetletne deklice z vedenjsko motnjo, prežet z neprizanesljivo šokantnostjo in toplo človečnostjo. Benni je prav posebna deklica. Z nebrzdano energijo, s katero kot za šalo ustrahuje svoje vrstnice (in odrasle), je obsojena na svojevrstno osamitev. Mama je ne more obvladovati, zato jo preda socialni službi. Socialne službe ne vedo točno, kaj z njo narediti, saj se je otepajo vse vzgojno-varstvene ustanove. Zdi se, da jo lahko obvladuje le Michael, ki že leta uspešno izvaja programe za prilagajanje problematičnih najstnikov. Za nekaj dni, ki jih z njim preživi v osamljeni koči sredi gozda, se zdi, da je Benni pripravljena na uspešno socializacijo, a ponovna vrnitev v civilizacijo - in nezadržna otroška želja po materini bližini - jo ponovno pahneta v začarani krog, iz katerega ni izhoda. Nagrada Alfreda Bauerja na Berlinalu 2019.
"Predvsem nisem želela okriviti sistema. /…/ Ljudje, ki sem jih spoznala, se vsi trudijo pomagati, vendar je pot trnova in navsezadnje neuspešna. Da ne omenjamo, kako jo otežijo tudi okoliščine; ko imaš eno Benni v skupini desetih otrok, kaj storiš s preostalimi devetimi? Zaščititi jih moraš. Lahko sem razumela njihovo dilemo. Glavni konflikt prihaja iz Benni, ne od zunaj. Zaradi tega se mi je zdela ta zgodba zanimiva." - Nora Fingscheidt