Žlahtna komedija, ki nastane ob srečanju naivne zaslepljenosti in spletkarske pokvarjenosti. Le Tartuffe ou l’Imposteur Najslavnejši evropski komediograf Jean Baptiste Poquelin Molière (1622–1673) predstavlja vrh francoske klasicistične komedije, pisane v večinoma verzificirani obliki in v stilu dramaturgije trojne enotnosti, ki je svoje motive črpala iz antične rimske in italijanske ter španske renesančne komedije, pa tudi iz srednjeveških fars in commedie dell arte. Molièrovi odrski junaki so splošno veljavni tipi oziroma karakterji, ki predstavljajo splošne značilnosti socialnih pojavov ali človeških lastnosti oziroma napak, na primer skopuh, svetohlinec, hipohonder, rogonosec … Komedija Tartuffe je nastala v najplodnejšem in filozofsko najbolj poglobljenem umetniškem obdobju Molièrovega ustvarjanja. Ime Tartuffe je z leti (in stoletji) postal univerzalni arhetipski izraz dvoličnosti, licemerstva in svetohlinstva. Pojem je ponarodel in postal splošni simbol za hinavščino, zlasti cerkveno. Molière je imel z uprizoritvijo velike težave. Takoj po prvi izvedbi (1664) je bila komedija na zahtevo cerkvenih krogov strogo prepovedana in trajalo je do leta 1669, ko je znova smela na oder (vzrok za to je bil, da je v tem času kralj Molièrovo gledališko skupino vzel pod svojo zaščito). Nakup vstopnic24. 2. 2024 - nakup26. 2. 2024 - nakup27. 2. 2024 - nakup15. 3. 2024 - nakup16. 3. 2024 - nakup25. 3. 2024 - nakup26. 3. 2024 - nakup29. 3. 2024 - nakup30. 3. 2024 - nakup

IntimniOder.GT22 Miha Bezeljak ima rad umetnost. Skozi različne uprizoritvene forme s samoironijo in banaliziranjem razlogov o nujnosti obstoja umetnosti in njenega vpliva na družbo preizprašuje svoj umetniški izraz. Avtor in izvajalec: Miha Bezeljak Koprodukcija: Moment Vstopnice: 8 / 5 / 0 EUR, https://moment.si/samopostrezna/ Več informacij o predstavi TUKAJ. Povezava do originalnega članka

Opera. Še preden je svojo praizvedbo v rimski Operi doživela Tosca januarja 1900, je Puccini že intenzivno iskal novo temo oziroma predlogo za svojo naslednjo opero. Med ožjim izborom primernih del so bile tudi Maeterlinckova drama Pelléas et Mélisande, Hugojev epohalni roman Les Misérables in Daudetov roman Tartarin de Tarascon. Toda šele po poletnem obisku londonske produkcije Tosce je našel svoj pravi navdih v tragični enodejanki Madame Butterfly: A Tragedy of Japan Davida Belasca, ki je nastala kot dramatizacija kratke zgodbe Madame Butterfly Johna Lutherja Longa in je bila ravno tedaj na programu v londonskem gledališču Duke of York’s Theatre. Puccini je bil na predstavo navdušen, zato je takoj angažiral svoja libretista, Illico in Giacoso, da bi začela s pripravo besedila. Kot po navadi je bila naloga Illice, da pripravi ustrezno dramsko strukturo in osnutek dialogov, ki bi jih nato Giacosa prepesnil v verze. Nakup vstopnic