Razstava Globina polja predstavlja fotografski projekt graškega umetnika Christopha Grilla, ki se po skoraj 20 letih vrača v Maribor. Skozi podobe pokrajin raziskuje sledi ideologij, nasilnih posegov ter vztrajnost življenja. Z razstavo Globina polja se po skoraj dvajsetih letih v Mariboru ponovno predstavlja graški fotograf Christoph Grill. Razstava zaznamuje nadaljevanje sodelovanja z Galerijo Photon (Ljubljana/Maribor) in umetniške izmenjave z bližnjim Gradcem. Razstava Globina polja predstavlja fotografski projekt graškega umetnika Christopha Grilla, ki se po skoraj dvajsetih letih ponovno predstavlja v Mariboru. Razstava je nastala v sodelovanju z Galerijo Photon (Ljubljana/Maribor) in nadaljuje dolgoletno umetniško izmenjavo med Mariborom in Gradcem. Grillovo delo izhaja iz raziskovalnih potovanj in menjav lokacij, pri čemer avtor brez vnaprej določenih smernic beleži najdene podobe sveta kot neskončnega projekta. V ospredju so pokrajine, zaznamovane s sledmi političnih ideologij, nasilnih posegov ter vidne in nevidne kontaminacije, v katerih kljub vsemu vztraja življenje. Pojem »globine polja« se nanaša tako na fotografski izraz kot na večplastnost pomenov, ki jih razkrivajo obsežne pokrajine kot prostori brutalnosti, ranljivosti in trdoživosti. Christoph Grill vse od leta 1996 redno potuje po nekdanjih socialističnih državah vzhodne in jugovzhodne Evrope ter republikah nekdanje Sovjetske zveze. V svojem umetniškem delu se osredotoča na raziskovanje teh regij, pri čemer dokumentira preobrazbe in posledice političnih sprememb. Med letoma 1999 in 2010 je obiskal vseh 15 nekdanjih sovjetskih republik, njegov cilj je bil dokumentirati post-sovjetsko obdobje in posledične preobrazbe v teh deželah. Pri raziskovanju perifernih regij prej omenjenih držav, je iskal prizore, ki odražajo preteklo veličino in zapuščene sanje nedavne zgodovine. Fotografije prikazujejo zaprte tovarne, opuščene vojaške komplekse in pozabljene spomenike, pogosto brez prisotnosti ljudi, kar poudarja občutek osamljenosti in zapuščenosti. Kljub temu Grill ne zapade v stereotipe o sovjetski strogosti; namesto tega v svojih delih razkriva človeško odpornost in prilagodljivost. Kot rezultat tega večletnega projekta je umetnik ustvaril fotografsko knjigo Short Stalks at Distant Shores, ki je leta 2012 izšla pri založbi Hatje Cantz in vsebuje 106 fotografij, ki ponujajo neolepšan pogled na vsakdanje življenje v teh regijah. »Globinska ostrina« je tehnični izraz, ki prikliče tako »globino« slike kot številne plasti pokrajin, ki so prevladujoč motiv fotografskega dela Christopha Grilla. Za ta projekt je značilno njegovo raziskovanje »bujne praznine« in pogled v globino – prostrane pokrajine, kot utelešenje surovosti, ranljivosti in vztrajnosti življenja. Kot fotograf in arheozoolog Christoph Grill raziskuje globlje plasti pokrajin – analizira, kako se sledovi preteklosti vpisujejo in prekrivajo. Vse je upodobljeno v pokrajinah; tu so zajeta vsa eksistencialna, družbenopolitična in ekološka vprašanja, marsikaj pa ostane stoletja ohranjeno kot usedlina. Christoph Grill goji odprtost popotnika; za vsemi njegovimi podobami se skrivajo osebne zgodbe in srečanja, pogosto pa se pusti presenetiti nad tem, kar najde, brez posebnih usmeritev. Njegove fotografije ne usmerjajo pogleda; so bolj vizualni delčki, ujeti v trenutku njihove kompozicijske zgoščenosti, fascinantnega in vabljivega odkrivanja, kot trenutka, ki pripoveduje večjo zgodbo, saj vsebuje neizrekljiv presežek smisla. Po eni strani je Grillovo fotografsko delo konceptualno raziskovanje tega, kar se že predstavlja kot podoba – in je vzeto takšno, kot je, da se lahko pretvarja, da je nekaj drugega. Po drugi strani pa Christoph Grill predstavlja »moteče pokrajine« na enak način, kot je avtorica Esther Kinsky koncept, ki izhaja iz biologije, razširila na poetično raziskovanje interakcije med človekom in naravo (v svojem eseju »Disturbances« Kinsky raziskuje človeške in naravne vplive na naše okolje, ki povzročajo temeljne spremembe). Grill najde podobe, ki zajemajo ogromne motnje političnih ideologij in kapitalističnega ekstraktivizma. Vendar to, kar pritegne Christopha Grilla in kar izražajo njegove podobe, ni distopično, temveč nekakšna notranja svetloba, ki izžareva spoštovanje do človeškega, tudi v najtežjih okoliščinah. — Astrid Kury, Akademie Graz Christoph Grill (r. 1965) je študiral biologijo / zoologijo na Univerzi na Dunaju, kjer se je osredotočil na arheozoologijo – področje, ki preučuje ostanke živali v arheološkem kontekstu. Danes živi in dela kot fotograf in arheozoolog v Gradcu. Njegove samostojne razstave vključujejo Depth of Field (2025) v Galeriji Photon v Ljubljani in na Akademiji v Gradcu; Eine Ahnung von Wildnis / A Notion of the Wild (2023) v off_gallery v Gradcu; ter Cuts, Breaks, Fringe Zones (2022) v umetniških ateljejih Art Cube v Jeruzalemu. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah v Avstriji, Franciji, na Češkem, v Ukrajini, Italiji in Rusiji. Njegove fotografije so del pomembnih javnih zbirk v Avstriji in Franciji.

Odprtje razstaveV sklopu prireditev Šoa – spominjajmo se, s katerimi v Sloveniji obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, vas vabimo na odprtje razstave Podobe iz Theresienstadta. Risarski dnevnik Gisele Rottonara (1873–1943). Odprtje bo v torek, 20. januarja 2026, ob 18. uri v Sinagogi Maribor. Razstavo bo odprl dr. Konrad Bühler, veleposlanik Republike Avstrije v ... Read more

Ob 80-letnici delovanja Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter 120-letnici rojstva Otona Bajdeta je na ogled razstava, posvečena življenju in delu ustanovitelja glasbene ustanove. Razstava predstavlja Otona Bajdeta (1906–1993) kot glasbenika in pedagoga, ki je pomembno vplival na razvoj glasbenega izobraževanja v Mariboru. Kot violončelist in profesor je zaznamoval številne mlade glasbenike, med katerimi so se mnogi uveljavili kot umetniki in pedagogi. Ob razstavi bo na ogled kratek film s spomini njegovih sorodnikov, študentov in sopotnikov. Avtorja razstave sta dr. Anja Ivec in dr. Matej Podstenšek.

23. 1. 2026 ob 19.00, Galerija Alkatraz SobaZaGosteMaribor: Aylin Leipold »Weiter« V petek, 23. 1. 2026, te ob 19.00 vabimo v Galerijo Alkatrac, AKC Metelkova mesto na otvoritev razstave rezidenčne umetnice Aylin Leipold z naslovm Weiter. Razstava, ki bo na ogled do 20. februarja je nastala v okviru našega programa SobaZaGosteMaribor v sodelovanju z Markom ... Read more

RAZSTAVA EME ŠIRECFOTOGRAFSKI CIKEL KRALJIC PREOBLEKEOtvoritev: ponedeljek, 2. februar 2026 // ob 18.00 // Kulturni inkubatorV ponedeljek, 2. februarja 2026, se v Kulturnem inkubatorju odpira fotografska razstava fotografinje Eme Širec. Razstava bo na ogled do konca meseca, na Prešernov dan, v nedeljo, 8. februarja 2026, pa bo možen tudi voden ogled.Razstava predstavlja večletni fotografski cikel, v katerem se fotografinja Ema Širec posveča kraljicam preobleke oziroma drag queens. Oder razumem kot prostor transformacije, javne prisotnosti in zavestno oblikovane podobe, kjer se združujejo performans, glamur in jasna avtorska identiteta. Fotografije nastajajo v trenutkih, ko je podoba namenjena pogledu in ko je prisotnost na odru najizrazitejša, zato je osrednji fokus razstave na fotografijah, posnetih na raznolikih nastopih po vsej državi. Manjši del razstave vključuje tudi backstage in bolj intimne fotografije. Te ne predstavljajo ločene pripovedi, temveč delujejo kot kontekst odrskemu delu – kot vpogled v proces, delo in čas, ki omogočajo končni nastop. Razmerje med odrom in zakulisjem razumem kot dopolnjujoče, ne kot nasprotje. Osrednji element cikla je čas. Skozi več let fotografiranja se razkriva stopnjevanje kakovosti tako v tehničnem smislu kot v samozavesti, izraznosti in odrski prezenci nastopajočih. Vidni so začetki, prvi nastopi in novi obrazi, hkrati pa tudi razvoj bolj izkušenih izvajalk, katerih odrski izraz se skozi čas poglablja in izostruje. Ta proces spremljam kontinuirano, z zavedanjem, da gre za dolgoročno gradnjo, ki še ni končana.~ Ema Širec o izboru fotografijPosebno mesto v projektu ima kolektiv Haus of Vulva, s katerim sem svojo pot dokumentacije tudi začela. Ker izhajamo iz istega okolja, je bilo mogoče vzpostaviti dolgotrajno in neposredno spremljanje njihovega razvoja, ki se hkrati zrcali tudi v razvoju moje fotografske prakse. Razstava tako beleži vzporeden napredek – skupnosti in pogleda, ki jo opazuje. Vizualna postavitev združuje velike formate, ki posamezne odrske trenutke izpostavijo kot samostojne, skoraj ikonične podobe, ter fotografske skupke, sestavljene iz več kot sto manjših fotografij. Ti delujejo kot arhiv časa, ponavljanja in prisotnosti ter jasno nakažejo obsežnost zbirke in leta, preživeta za objektivom.Kraljice preobleke fotografinja razume kot projekt o performansu, vidnosti in vztrajnosti, hkrati pa tudi kot zapis spremembe družbenega konteksta, v katerem ta umetniška praksa obstaja. Od prvih javnih predstavitev, zaznamovanih z nerazumevanjem in odporom ter tudi sežigom fotografij, do današnjega trenutka, ko so nastopi pogosto razprodani in vse pogosteje prepoznani kot legitimna oblika umetniškega izraza, se kaže postopno, a pomembno premikanje prostora sprejemanja. Projekt tako ne dokumentira le odrskih podob, temveč tudi čas, v katerem se spreminjata pogled in odnos do kraljic preobleke in skupnosti – ter mesto, ki jim pripada v sodobni kulturni krajini.