Aleksander (Saša) Dev, arhitekt

Maribor center / Strossmayerjeva 6

Za konec leta 2022 v UGM napovedujemo veliko arhitekturno razstavo najvidnejšega mariborskega modernista, Saše Deva (1903-1967).Saša Dev je s svojim delom bistveno vplival na razvoj arhitekture v Sloveniji, bil je usmerjevalec njenega razvoja. Sodi v prvo generacijo slovenskih arhitektov v Mariboru, ki je v obdobju med vojnama v mladostnem entuziazmu smelo uveljavljal načela in spoznanja ... Read more

3€

Milan Ketiš / Trakovi

Maribor center / UGM Šop, Strossmayerjeva 6

Slikar Milan Ketiš se v UGM Šopu predstavlja novo serijo slik majhnega formata. 16. december 2022 – 12. marec 2023Otvoritev: sreda, 23. november 2022, 19.15 (v okviru programa InterEKO 8 1⁄3) »Gre za igranje s tistim, kar je pri roki, kar je na voljo, kar je tukaj, kar je nekje ležalo in hoče biti znova uporabljeno, vrnjeno v življenje; globlje, gre za iskanje smisla nekim odvrženim stvarem. V dar sem dobil majhna platna iz neke otroške likovne delavnice. Nabralo se je polno ozkih odrezanih trakov, ki so ostajali ob napenjanju na platna. V omari sem našel stare voščenke še iz otroštva. Vse skupaj, na kupu, tako naključno, nekje v kotu. K temu dodam malce pozornosti; čas + domišljija = serija majhni slik s trakovi.« Milan Ketiš (r. 1992) je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2015 diplomiral in nato leta 2019 še magistriral. Leta 2016 se je dodatno izpopolnjeval na študijski izmenjavi v Helsinkih (Kuvataideakatemia, Uniarts Helsinki). V svojem delu raziskuje ontološka vprašanja človeškega subjekta, narave in duhovnosti.

Fotografija četrtletja – pusne šeme

Fotoklub Maribor Židovska ulica 8 Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

Tema prvega četrtletja 2023 je “pustne šeme”. Fotografije v digitalni obliki naj bodo velikosti vsaj 2400 pix po daljši  stranici, v jpg formatu 9. Vsaka datoteka naj bo poimenovana z imenom in priimkom avtorja in naslovom dela. Npr.: mojca_kos_zima.jpg.  Vsak avtor lahko pošlje po eno fotografijo na naslov: kolekcija.fkmb@gmail.com, v času med 20. in 30. marcem

Razstava Čutnost minljivosti

Galerija Media Nox

V soboto, 14. januarja, bo v Galeriji Media Nox organizirano vodenje po razstavi Čutnost minljivosti. Motivi pokrajine in figur v opusu Franceta Miheliča. Začetek vodenje je ob 11. uri.

Fredy Koschitz in družinske vezi

Maribor center / Strossmayerjeva 6

Umetnostna galerija Maribor predstavlja ustvarjanje slikarke Fredy Koschitz (1914–2001), ki je v Mariboru živela in ustvarjala med letoma 1941 in 1945."Pot do odkritja Fredy Koschitz je bila nenavadna. Umetnostna galerija Maribor hrani dve njeni sliki, vendar o umetnici ni bilo znanega tako rekoč nič. Ob pripravi razstave v Neue Galerie Graz z naslovom Women first! ... Read more

3€

Znam sam! … vadit tipkanje

Andragoški zavod Maribor

16. januar 2023 Andragoški zavod Maribor

Združenje EPEKA, so. p., za otroke med 9. in 12. letom v prostorih Andragoškega zavoda Maribor pripravlja sklop kratkih predavanj 10-prstnega tipkanja.

The post Znam sam! … vadit tipkanje appeared first on EPEKA.

Znani rezultati literarnega natečaja založbe Litera

založba Litera

Založba Litera je ob svoji dvajsetletnici delovanja razpisala javni natečaj za nagrado novo obzorje za najboljši slovenski roman v vrednosti 12.000,00 EUR. Nagrada vključuje honorar za izid nagrajenega romana pri založbi Litera v letu 2023.
Med prispelimi deli je žirija, ki jo sestavljajo Alojzija Zupan Sosič, Gabriela Babnik in Aljaž Krivec, v ožji izbor uvrstila štiri romane, in sicer:
Mirjam Dular – Hoja po oblakih,Ivan Vogrič – Iz strasti,Franjo Frančič – Samota orgazmov pozabljenih smrti,Matjaž Virjent – Tudi smetarji pišejo lepe pesmi (zgodba o petih obsedenostih).
Za zmagovalni roman pa žirija razglaša delo Janje Rakuš Tri barve za eno smrt.
Novo delo pisateljice, vizualne in performativne umetnice Janje Rakuš v mnogo vidikih odseva njeno dosedanje umetniško ustvarjanje. Tri barve za eno smrt je knjiga ločena v tri večje razdelke, označene z barvami: Monopink, Modra in Zlata, s čimer že signalizira avtoričin eksperimentalni in konceptualni podpis, znan iz njenih prejšnjih del. V besedilu, spisanem v tretji osebi, sledimo Liviji (ki prevaja delo Yvesa Kleina Modra revolucija) in Tobijasu (ki trpi za t. i. kromolepsijo, boleznijo, ki mu omogoča, da vidi več barv, kot jih povprečno prebivalstvo, a ga obenem tudi ovira) ter njunemu odnosu. Že teh nekaj osnovnih podatkov skupaj z dejstvom, da so v obravnavanem delu Janje Rakuš pogosto prisotne refleksije vprašanja o vizualijah (v našem vsakodnevnem življenju in umetnosti), kaže, da imamo opravka z delom, ki si zastavlja vprašanje o barvi in s tem pogledu, česar pa ne razume zamejeno, temveč tak vidik služi kot vstopna točka v prevpraševanje filozofskih (tudi večnih) vprašanj o družbi, medosebnih odnosih idr.
Tri barve za eno smrt se izogibajo preprostemu povzetku zgodbe, saj nimamo opravka s premočrtno, še manj pa izrazito deskriptivno pripovedjo. Delo se z vpeljevanjem daljših refleksivnih pasusov (v katerih se spogleduje z razsežnostmi esejistike in filozofske razprave), referenc tako na visoko kot popularno kulturo in ne nazadnje vpeljavo QR-kode izogiba enoznačnim oznakam, saj prehaja med prozo, meditacijo, mestoma celo stvarno literaturo in ne nazadnje večmedijskim projektom.
Delo, v katerem zgodba poteka v različnih dogajalnih prostorih (prednjačijo Piran, Amsterdam in Mehika, ki jih uspe delo tudi bravurozno geografsko izrisati), je spisano v privlačnem, a obenem natančnem jeziku, ki lahko privabi širše bralsko občinstvo. Vstopni prag v Tri barve za eno smrt je primeren za splošnejše bralstvo, vendar delo obenem ponuja kompleksna in pogosto redko obravnavana vprašanja na poglobljen in inovativen način, s čimer predstavlja izzivalno in zanimivo branje tudi za literarne sladokusce in sladokuske. Kljub izraziti heterogenosti tematik, referenc in pomenski polnosti in izčiščenosti pa novo delo Janje Rakuš zaznamujeta tudi izrazita organskost in dobra organiziranost pripovedi, kar je v takih primerih poseben dosežek.
Janja Rakuš je avtorica številnih proznih del, med katerimi je treba izpostaviti roman AMSTERDAM 12,75 RAM, ki je bil v okviru SKS nominiran za prvenec leta, doživel ponatis in prevod v srbski jezik, eksperimentalni konceptualni roman Voodoo valček za epileptike, ki je bil umeščen v nemško antologijo konceptualne in digitalne literature Code and Concept (Berlin: Frohmann, 2016) in preveden v angleški jezik. Založba Litera je ob svoji dvajsetletnici delovanja razpisala javni natečaj za nagrado novo obzorje za najboljši slovenski roman v vrednosti 12.000,00 EUR. Nagrada vključuje honorar za izid nagrajenega romana pri založbi Litera v letu 2023. Med prispelimi deli je žirija, ki jo sestavljajo Alojzija Zupan Sosič, Gabriela Babnik in Aljaž Krivec, v ožji izbor uvrstila štiri romane, in sicer: Mirjam Dular – Hoja po oblakih,Ivan Vogrič – Iz strasti,Franjo Frančič – Samota orgazmov pozabljenih smrti,Matjaž Virjent – Tudi smetarji pišejo lepe pesmi (zgodba o petih obsedenostih). Za zmagovalni roman pa žirija razglaša delo Janje Rakuš Tri barve za eno smrt. Novo delo pisateljice, vizualne in performativne umetnice Janje Rakuš v mnogo vidikih odseva njeno dosedanje umetniško ustvarjanje. Tri barve za eno smrt je knjiga ločena v tri večje razdelke, označene z barvami: Monopink, Modra in Zlata, s čimer že signalizira avtoričin eksperimentalni in konceptualni podpis, znan iz njenih prejšnjih del. V besedilu, spisanem v tretji osebi, sledimo Liviji (ki prevaja delo Yvesa Kleina Modra revolucija) in Tobijasu (ki trpi za t. i. kromolepsijo, boleznijo, ki mu omogoča, da vidi več barv, kot jih povprečno prebivalstvo, a ga obenem tudi ovira) ter njunemu odnosu. Že teh nekaj osnovnih podatkov skupaj z dejstvom, da so v obravnavanem delu Janje Rakuš pogosto prisotne refleksije vprašanja o vizualijah (v našem vsakodnevnem življenju in umetnosti), kaže, da imamo opravka z delom, ki si zastavlja vprašanje o barvi in s tem pogledu, česar pa ne razume zamejeno, temveč tak vidik služi kot vstopna točka v prevpraševanje filozofskih (tudi večnih) vprašanj o družbi, medosebnih odnosih idr. Tri barve za eno smrt se izogibajo preprostemu povzetku zgodbe, saj nimamo opravka s premočrtno, še manj pa izrazito deskriptivno pripovedjo. Delo se z vpeljevanjem daljših refleksivnih pasusov (v katerih se spogleduje z razsežnostmi esejistike in filozofske razprave), referenc tako na visoko kot popularno kulturo in ne nazadnje vpeljavo QR-kode izogiba enoznačnim oznakam, saj prehaja med prozo, meditacijo, mestoma celo stvarno literaturo in ne nazadnje večmedijskim projektom. Delo, v katerem zgodba poteka v različnih dogajalnih prostorih (prednjačijo Piran, Amsterdam in Mehika, ki jih uspe delo tudi bravurozno geografsko izrisati), je spisano v privlačnem, a obenem natančnem jeziku, ki lahko privabi širše bralsko občinstvo. Vstopni prag v Tri barve za eno smrt je primeren za splošnejše bralstvo, vendar delo obenem ponuja kompleksna in pogosto redko obravnavana vprašanja na poglobljen in inovativen način, s čimer predstavlja izzivalno in zanimivo branje tudi za literarne sladokusce in sladokuske. Kljub izraziti heterogenosti tematik, referenc in pomenski polnosti in izčiščenosti pa novo delo Janje Rakuš zaznamujeta tudi izrazita organskost in dobra organiziranost pripovedi, kar je v takih primerih poseben dosežek.