Žiga Brdnik: Kdo je Valter? Partizanski film in revolucionarni subjekt

OBRAT

24. 4. 2024 ob 18.00, OBRAT Cikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko Žiga Brdnik: Kdo je Valter? Partizanski film in revolucionarni subjekt V sredo, 24. 4. 2023, te ob 18.00 vabimo v OBRAT – prostor umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9 na drugo predavanje letošnjega cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko. O partizanskem filmu ... Read more

Dnevi knjige: Oddaja Omizje – Družina v sodobni slovenski literaturi

Televizija Maribor

Predfestivalsko dogajanje 27. Slovenskih dnevov knjige v MariboruOMIZJE: OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE - DRUŽINA V SODOBNI SLOVENSKI LITERATURIPogovorna oddaja Televizije Maribor z gosti Tomom Podstenškom, Mileno Pivec in Tonjo JelenSreda, 24. april 2023, ob 20.00, spored Tevelizije Mariborm, oddaja Omizje, vodi dr. Zoran MedvedV organizaciji RTVSLO - RC Maribor in MKC Maribor bo v sredo, 24. aprila, ob 20. uri na Televiziji Maribor na sporedu oddaja Omizje, ki jo vodi dr. Zoran Medved. Tema oddaje bo družina v sodobni slovenski literaturi, kot gosti pa bodo sodelovali Tomo Podstenšek, Milena Pivec in Tonja Jelen.Oddaja postavlja v ospredje položaj družine v sodobni slovenski literaturi. Ta se pojavlja v različnih žanrih, v različnih zgodovinskih kontekstih, zgodba družine pa največkrat presega njen okvir in jo umešča v širše družbeno dogajanje nekega časa. V zadnjih letih, tako v prozi kot v poeziji, opažamo, da avtorice in avtorji vse pogosteje spregovorijo tudi o nekoč  zamolčanih temah, kakršne so družinsko nasilje, bolezen, nezmožnost rojevati otroke in drugih, praviloma osebnih izkušnjah. Pomembno je, ali so vse teme o družini v literaturi predstavljene verodostojno, saj ima vsak žanr v književnosti ali publicistiki svoje zakonitosti in pravila. Kdo jih krši, kdo zlorablja, in, spet, kako prepoznati dobro literaturo v njeni polni izraznosti? o SOGOVORNIKIH V ODDAJITonja Jelen je pesnica, literarna kritičarka in moderatorka. Je avtorica pesniških zbirk Pobalinka (Litera, 2016), Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020) in Od točke nič (Litera, 2023). Piše tudi eseje, strokovne članke s področja literature, spremne besede k leposlovnim delom in literarne kritike za različne medije. Avtorica ima od leta 2019 status samozaposlene v kulturi. Tomo Podstenšek piše predvsem prozo, s svojimi deli je bil trikrat med nominiranci za najboljši slovenski roman leta (nagrada kresnik), enkrat pa tudi v ožjem izboru za nagrado novo mesto, namenjeno najboljši knjigi kratkih zgodb. Redno objavlja v domačih in tujih literarnih revijah, več njegovih besedil je bilo nagrajenih na različnih natečajih in predvajanih na nacionalnem radiu. Je avtor sedmih romanov ter treh zbirk kratkih zgodb. Nekaj njegovih knjig je prevedenih tudi v hrvaški, srbski in poljski jezik.Milena Pivec je založnica in urednica, dolgoletna direktorica Založbe Pivec, ki jo zdaj vodi njena hči Zala Stanonik. Milena Pivec je po večletnem delu v mariborski Založbi Obzorja sprejela odločitev, da bo ustanovila lastno založbo, ki je kmalu prerasla v energično založniško hišo, zdaj z že več kot dvajsetletno tradicijo ter z bogatim in raznolikim založniškim programom - od domačega do tujega leposlovja (proze, poezije in esejistike), žanrske literature, strokovnih monografij ter tudi knjig za otroke, učbenikov in različnih priročnikov.Dr. Zoran Medved je urednik, novinar, komentator. Na RTV Slovenija je zaposlen od leta 1987, s svojim poglobljenim novinarskim delom daje tudi pomemben prispevek na kulturno-umetniškem področju v regiji in širše, saj v oddajah, ki jih snuje in vodi, osvetljuje številne sive lise kulturne politike, odpira pomembno razpravo o nevralgičnih točkah umetnosti ali umetniških žanrov ter omogoča vidnost, javni nastop, glas in prostor številnim ustvarjalkam in ustvarjalcem.

Zoh Amba »Bhakti«

Maribor center / Mali oder Narodnega doma Maribor (Ulica kneza Koclja 9, Maribor)

Jazz v Narodnem domu. Resda je to obrabljena fraza, toda Zoh Amba resnično stoji na plečih velikanov. Ko na oder stopi to majhno in nežno, komajda 23-letno dekle, si le redkokdo predstavlja, kaj bo sledilo v naslednjem trenutku. Resnični tour-de-force s patinirano žlahtnostjo vzornikov iz šestdesetih let – Johna Coltranea, Alberta Aylerja, Pharoaha Sandersa in Archieja Sheppa – vendar odigran za novo generacijo in s takšno silovitostjo, da bi jo kdo nemara zlahka zamenjal za Petra Brötzmanna ali Johna Zorna. Nakup vstopnic

8€

Dnevi knjige: Malo drugače s Tomom Podstenškom

Knjižnica Šentilj

MALO DRUGAČE S TOMOM PODSTENŠKOMPozdrav Dnevu knjige in avtorskih pravic v šentiljski knjižniciČetrtek, 25. april 2024 // 10.00 // Mariborska knjižnica – Knjižnica ŠentiljNovi roman Toma Podstenška je napeta nočna razprava med odtujenima bratoma Petrom in Tomažem, ko prvi drugega prosi za nenavadno, celo šokantno uslugo. Tomo Podstenšek je avtor osmih romanov in treh zbirk kratke proze, s svojimi deli je bil štirikrat nominiran za nagrado kresnik in enkrat za nagrado novo mesto. Kot gosta so ga v Knjižnico Šentilj povabili člani in članice družabnega kotička Skodelica besed, predstavitev avtorja in njegovega romana pa bo vodila Sabina Kotnik.

Mladi naj se družbene participacije učijo že v šoli

Okolica / OBRAT (Trg revolucije 9, Maribor)

Predstavitev rezultatov projekta Učenje za participativno demokracijo in izobraževalnega modela Participativna demokracija za srednje šole kot dela predvidenih vsebin in aktivnosti v okviru predmetnega sklopa Aktivno državljanstvo. Šest slovenskih srednjih šol je izkoristilo priložnost, da v projektu sodeluje. Skozi delavnice o participativni demokraciji in z izvedbo procesa participativnega proračuna v šoli so se dijakinje in dijaki s participativnimi procesi seznanili, nato pa v enem od njih – torej v participativnem proračunu – zares tudi sodelovali. Na četrtkovem dogodku bomo izvajalci – Društvo organizacija ta participatorno družbo in Pekarna Magdalenske mreže skupaj pogledali, na katerih srednjih šolah je bil v tem šolskem letu vpeljan participativni proračun in kako je proces potekal. Predstavili bomo rezultate in še, kakšne trende v razmišljanju mladih smo izvajalci delavnic zaznali. Predstavili bomo tudi izobraževalni model Participativna demokracija za srednje šole, s pripomočki za samostojno izvedbo delavnice in s priročnikom za izvedbo participativnega proračuna v šoli.

Bralni krožek: Zvok, svetloba in robot

Maribor center / MMC KIBLA/KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

2. Bralni krožek: Zvok, svetloba in robotNa drugem srečanju se bomo ob instalaciji Katrin Hochschuh in Adama Donovana Vedoželjni tavtofon – ontologija tenzorskega polja posvetili zvoku, svetlobi in robotiki. Kako vse to zaznamuje intermedijsko umetnost in kako ta učinkuje na posameznika, bomo spregovorili na podlagi prebranega članka Uršule Berlot Prostor in svetloba v umetniških instalacijah ... Read more

Prvi maj delavstvu nazaj: Predavanje o prazniku dela in njegovem zgodovinskem kontekstu

PEKARNA MAGDALENSKE MREŽE

25. 4. 2024 ob 18.00, Pekarna Magdalenske mreže Prvi maj delavstvu nazaj: Predavanje o prazniku dela in njegovem zgodovinskem kontekstu V sodelovanju z Društvom Iskra in Ekosocialistično iniciativo KLAS te v četrtek, 25. 4. 2024, ob 18.00 vabimo na predavanje o zgodovini praznika dela, ki poteka v sklopu Iskrinih prvomajskih akcij. Praznik dela ima namreč ... Read more

Argentina in Čile

Večnamenska dvorana

Sedem prijateljic si je želelo obiskati slikovito in prostrano Argentino ter skrivnosten Čile. Skupaj z vodnikom Samom Žnidaršičem smo se odpravile na "konec sveta".

P. Shaffer: Amadeus

Maribor center / Slovensko narodno gledališče Maribor (Center, Slovenska ulica 27, 2000 Maribor)

Glasbena psevdobiografska komična drama o enem najslavnejših skladateljev vseh časov. Drama je napisana v stilu retrospektivne dramaturgije in kot taka omogoča širokopotezno epsko režijo ter mnogo priložnosti za izvrstne igralske stvaritve. Amadeus je bil krstno izveden leta 1979, svetovno slavo pa je drama dosegla po zaslugi istoimenskega Formanovega filma iz leta 1984. Amadeus temelji na izmišljeni pripovedi (mitu) o življenju in medsebojnem rivalstvu skladateljev Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791) in Antonia Salierija (1750–1825). Shaffer je dobil navdih zanj v kratki igri Aleksandra Puškina Mozart in Salieri iz leta 1830, ki jo je leta 1897 uporabil skladatelj Nikolaj Rimski Korsakov kot libreto za istoimensko opero. Dokumentarna zgodovinska dejstva kažejo seveda drugačno naravo odnosa med skladateljema, toda zgodba oziroma govorice o »sumljivih« okoliščinah Mozartove smrti (bil naj bi zastrupljen), predvsem pa o Mozartovi božanski glasbeni nadarjenosti so v času romantike, ki je oboževala pojem genija, postale mit (danes bi rekli teorija zarote) in kot takšne idealno gradivo za Shafferjevo dramsko obdelavo. V dramo nas uvede pripovedovalec, utrujeni starec Salieri, in nas potem ves čas prek svojih spominov na Mozarta vodi skoznjo. Salieri je v svojem nagovarjanju občinstva pretresljivo iskren, s čimer avtor razkriva njegovo osebno stisko, pravzaprav tragičnost. Odnos do Mozarta tako ni enostranski (Mozart ni prikazan samo kot njegova žrtev). Paralelno poteka samostojna zgodba težavnega vsakdanjega življenja Mozarta in njegove žene Konstance.    Več informacij lahko najdete na: https://www.sng-mb.si/event/amadeus/