MEDNARODNA KONFERENCA HAPPY CITY: MLADI PO PANDEMIJI/ YOUTH AFTER PANDEMIC
IZUM Maribor 17 Prešernova ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaMednarodna konferenca Happy City: Mladi po pandemiji bo naslovila teme mentalnega zdravja, perspektiv prihodnosti ter mest prihodnosti, ki jih bodo oblikovali mladi. S svojih perspektiv bodo sodelovali in iskali prave odgovore za nadaljnje delovanje odločevalci, strokovnjaki in vodilni mladi iz lokalnih okolij in evropskih nivojev delovanja.
V novembru 2020 je prva konferenca Happy City naslovila spremembo položaja mladih v evropskih mestih v času pandemije virusa COVID-19. Čeprav pandemije še ni konec, pa so imela evropska mesta možnost preoblikovati svoje realnosti, medtem, ko se precepljenost populacije zvišuje.
A kljub temu bodo določene posledice zdravstvene krize ostale z nami več let, morda celo desetletje. Kaj se je spremenilo, na katere stvari gledamo drugače, kako lahko evropska mesta in mladi pot razvoja nadaljujejo skupaj?
Na konferenci HAPPY CITY bodo sodelovali predstavniki in predstavnice Organizacije združenih narodov, Evropske komisije, Evropskega mladinskega foruma, Mreže evropskih prestolnic mladih in drugih.
Konferenca bo potekala v angleškem jeziku.
PRIJAVA ZA UDELEŽBO V ŽIVO
PRIJAVA ZA SPREMLJANJE ČEZ SPLET
PROGRAM (SREDNJEEVROPSKI ČAS)
12.00 - 12.20: Uvodni pozdrav gostiteljev
12.20 - 13.30: Sklop 1: Podpora mest mladim, ki se soočajo z izzivi na področju mentalnega zdravja
13.30 - 14.15: Odmor za malico / Odmor od ekranov
14.15 - 15.30: Sklop 2: Podpora mest mladim v njihovem odločanju o lastni prihodnosti
15.30 - 16.00: Odmor za malico / Odmor od ekranov
16.00 - 17.15: Sklop 3: Angažma mladih v oblikovanju mest prihodnosti
Vse aktivnosti v organizaciji MKC Maribor so izvedene v skladu z veljavnimi odredbami vlade za preprečevanje širjenja COVID-19 in priporočili NIJZ.
Organizacija: PONT Group Cluj-Napoca in MKC Maribor
Serija dogodkov Happy City poteka v sklopu projekta Urban Citizen Y, ki je podprt v programu Evropa za državljane Evropske unije. Partnerji projekta so: PONT Group (v imenu Mestne občine Cluj-Napoca, Romunija), Mladinski kulturni center (v imenu Mestne občine Maribor, Slovenija), Fundaçao Bracara Augusta (v imenu Mestne občine Braga, Portugalska), UNESCO Youth Club (v imenu Mestne občine Solun, Grčija), OPENS (v imenu Mestne občine Novi Sad, Srbija) in Mestna občina Amiens (Francija).
DOBRO SEM – PROGRAM ZA KREPITEV DUŠEVNEGA ZDRAVJA
MKC Maribor 16 Ob železnici Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaNa MKC Maribor bomo v sodelovanju z ZPM Ljubljana Moste-Polje izvedli sklop delavnic v manjši skupini, ki bo nudila varno in podporno okolje. Program zajema 12 srečanj, ki bodo potekala 1x tedensko v prostorih MKC Maribor. Prvo srečanje bo v četrtek, 23. septembra.
Program Dobro sem je namenjen vsem, ki potrebujete podporo in pomoč pri soočanju in reševanju trenutne situacije oziroma si želite poskrbeti za svoje dobro počutje in s tem bolj kvalitetno življenje.
Z vključitvijo v srečanja lahko posamezniki pridobite zmožnost izbire najbolj primernih strategij in veščin za reševanje problemov, konfliktov ali prilagajanja na spremembe. Skozi sodelovanje s skupino se naučite prožnosti v vedenju, mislih in čustvih. Pridobite pa tudi znanje za varovanje lastnega duševnega zdravja. Program je praktično naravnan, na vsakem srečanju bomo nekaj časa namenili čuječnosti ali tehnikam sproščanja.
Za udeležbo v programu se je potrebno prijaviti na https://forms.gle/1RJWaT2zViFe4wxEA do ponedeljka, 13. 9. 2021.
Množica in hitrost informacij, hitre spremembe, finančna in družbena kriza so značilnosti našega časa. Vse to med ljudi prinaša veliko negotovosti in stresa ter zahteva nenehno prilagajanje na spremembe. Mnogi ljudje nimajo znanj iskanja novih pristopov soočanja z dnevnimi obveznostmi. Daljšanje življenjske dobe in s tem daljšanje aktivne delovne dobe pa še dodatno podkrepi dejstvo, da moramo skrbeti za vitalnost skozi celo življenje.
Duševno zdravje ni pomembno le za fizično zdravje, ampak omogoča tudi zmožnost delovanja na čustveni, miselni in družbeni ravni. Predvsem pa se kaže v vitalnosti, moči in volji do dela, dobrih medosebnih odnosih in v zmožnosti sprejemanja dnevnih naporov ter uravnavanju stresa. Duševno zdravje tako vpliva na posameznikovo razmišljanje, komunikativnost, povezovanje, učenje in osebno rast. Pomeni pa večjo prilagodljivost, iznajdljivost in odpornost na različne napore ali neprijetne dogodke.
O PROGRAMU DOBRO SEM
Program Dobro sem so pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje zasnovali leta 2015. Namenjen je ozaveščanju in izobraževanju posameznikov iz ranljivih skupin, s ciljem, da lažje vplivajo na svoje duševno zdravje in dobro počutje, ga krepijo in varujejo.
Glavni namen programa je podučiti posameznike o pomembnosti krepitve lastnega duševnega zdravja in o načinih, na katere to lahko storimo. Preko delavnic udeležence opolnomočimo z znanji, ki jih lahko uporabijo pri skrbi za lastno duševno zdravje in jih delijo tudi s svojimi bližnjimi, ter si tako izboljšajo kvaliteto življenja.
Program zagotavlja preventivo in nudi prve korake spoprijemanja z duševnimi stiskami. Hkrati pa skupine, ki v programu nastanejo, ostanejo trajne, samostojne in neodvisne, ki poznajo osnovna orodja za spoprijemanje z duševnimi stiskami.
Program je namenjen vsem, ki potrebujete podporo in pomoč pri soočanju in reševanju trenutne situacije oziroma si želite poskrbeti za svoje dobro počutje in s tem bolj kvalitetno življenje. Predvsem vabljeni vsi, ki se soočate z brezposelnostjo ali socialno in finančno negotovostjo.
VSEBINE SREČANJ
Spoznavanje in samopodoba
Stanje ega
Temeljna prepričanja, vzorci in razmišljanja
Izražanje čustev
Komunikacija in asertivnost
Konflikti in njihovo reševanje
Reševanje problemov in ustvarjalnost
Odnosi
Stres, izgorelost
Sproščanje in čuječnost
Postavljanje ciljev, motivacija
Zaključek, ovrednotenje, lasten načrt delovanja
IZVEDBA SREČANJ NA MKC MARIBOR
Program je zajema 12 srečanj. Skupina se bo srečevala 1x tedensko v prostorih MKC Maribor, posamezno srečanje pa bo trajalo predvidoma 2 uri.
1. srečanje bo v četrtek, 23. 9., ob 16:30. Nadalje se bo skupina srečevala vsak četrtek ob isti uri.
Vsak udeleženec bo na prvem srečanju prejel gradivo (delovni zvezek), ki ga bo uporabljal na vseh nadaljnjih srečanjih. Ob zaključku programa udeleženec prejme potrdilo (če se udeleži vsaj 10 srečanj).
Srečanja bo vodila Urška Novak, prostovoljka in trenerka v programu Dobro sem ter sodelavka MKC Maribor.
PRIJAVE V PROGRAM DOBRO SEM
Prijave zbiramo preko prijavnice: https://forms.gle/1RJWaT2zViFe4wxEA do ponedeljka, 13. 9.
Za vsa morebitna vprašanja smo vam je z veseljem na voljo. Kontaktirate lahko izvajalko Urško Novak na elektronskem naslovu: urska.no@gmail.com ali preko telefonske številke 051 243 049.
Vse aktivnosti v programu so za udeležence brezplačne.
* Projekt Dobro sem je sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje.
O IZVAJALKI
Urška Novak je po študiju turizma svojo študijsko pot nadaljevala na področju prehranskega svetovanja – dietetike na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Od leta 2014 je aktivna na področju mladinskega dela in promocije zdravja ter zdravega življenjskega sloga. Z MKC Maribor sodeluje kot prostovoljka in sodelavka na projektih od leta 2018. Svoje znanje nenehno nadgrajuje z raznimi oblikami neformalnega izobraževanja. Opravila je usposabljanje za promotorje zdravja pod okriljem mreže Za zdravje mladih ter nato v letu 2019 zasnovala in s skupino mladih izvedla program Stresi stres, s čuječnostjo do lažjega spoprijemanja s stresom, kamor je bilo vključenih več kot 150 udeležencev. S programom delujejo na področju krepitve duševnega zdravja mladih, s poudarkom na krepitvi zavedanja in učenju strategij za lažje spoprijemanje s stresom.
Od leta 2020 se intenzivneje izobražuje še na področju krepitve duševnega zdravja in čuječnosti. Opravila je uvodni in nadaljevalni program čuječnosti po principu MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction) ter izobraževanje za učitelje čuječnosti po principu MBCT (Mindfulness-Based Cognitive Therapy), ki jih je organiziralo Društvo za razvijanje čuječnosti. Je tudi prostovoljka Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, v njihovi organizaciji se je udeležila usposabljanja za trenerje za izvedbo preventivnih delavnic za krepitev duševnega zdravja.
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE & TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE: DOBER TEK!
V sklopu obeleževanja dnevov evropske kulturne dediščine in tedna kulturne dediščine našim obiskovalcem tradicionalno omogočamo brezplačen ogled nekdanje sinagoge in aktualnih razstav v njej, letos pa bomo pripravili tudi nekaj vsebin, vezanih na judovsko kulinariko.
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE & TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE: DOBER TEK!
Maribor center / Sinagoga Maribor 4 Židovska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaV sklopu obeleževanja dnevov evropske kulturne dediščine in tedna kulturne dediščine našim obiskovalcem tradicionalno omogočamo brezplačen ogled nekdanje sinagoge in aktualnih razstav v njej, letos pa bomo pripravili tudi nekaj vsebin, vezanih na judovsko kulinariko.
NANINE PESMI
SNG Maribor 27 Slovenska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaRežija: Valentina Turcu
Koprodukcija Cankarjevega doma Ljubljana ter Drame, Opere in Baleta SNG Maribor
Režija in koreografija Valentina Turcu
Besedila pesmi Frane Milčinski – Ježek
Avtorja glasbenih aranžmajev Jani Hace, Matija Krečič
Avtor veznega besedila Nejc Gazvoda
Glasba Anja Pavlin, Jan Medle, Peter Penko, Janez Dovč, Tomaž Okroglič Rous, Jani Hace
Video Rok Predin
Scenograf Matic Kašnik
Kostumografinja Nataša Recer
Dramaturški sodelavec Vili Ravnjak
Asistentka koreografinje Tanja Baronik
Oblikovalec luči Tomaž Premzl
Tonski mojster Gregor Mendaš
Nastopajo
Nana Milčinski, Bojan Maroševič
Baletni ansambel SNG Maribor
Ema Perić, Adriana Cioata, Metka Masten, Ines Uroševič, Tanja Baronik
Tiberiu Marta, Sytze Jan Luske, Jan Trninič, Vadim Kurgajev, Mircea Golescu, Cristian Popovici, Tim Dolinšek
Izhodišče projekta je glasbena slikanica Nanine pesmi, ki predstavlja manj znano Ježkovo poezijo v interpretaciji Nane Milčinski – sedemnajst pesmi je pesnik napisal o svoji vnukinji, na njeno pobudo pa so bile uglasbene in so izšle v sklopu zbirke Preprosta ljubezen.
Predstava, namenjena najmlajšemu občinstvu, bo prehajala iz pesmi (konvencije koncerta v živo) v plesno-gledališko predstavo in prek kontekstov video projekcije ter pripovedi slikala zgodbo o odraščanju deklice ob dedku in spoznavanju njunega skupnega vesolja risarij, igračk ter sanjskega sveta. Srečanje dedka in vnukinje želimo v kontekstu tega interdisciplinarnega projekta prikazati kot srečanje dveh generacij v posebnem ambientu – v miru, ki ga človek lahko doživi samo ob koncu in na začetku življenja.
ZASEDBA:
Moog bas, elektronska tolkala, kitare, akustična in električna bas kitara, klavir, bas ukulele, programiranje Jani Hace
Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent Simon Robinson
Koncertna mojstrica Oksana Pečeny Dolenc
Zbor Opere SNG Maribor
Zborovodkinja Zsuzsa Budavari-Novak
Harfa solo Astrid Kljun
Violini solo Izabela Hace, Matija Krečič
Miks in mastering Danilo Ženko
Glasbeni producent Jani Hace
Posneto v studiih SNG Maribor, Bejsmen Studio in studio Hacienda
V sodelovanju z Zavodom Morpheus.
*****
Inšpicient Matjaž Marin
SVEČANA TRGATEV STARE TRTE
Lent, pred Hišo Stare trte 1 Gorkega ulica Upravna enota Maribor, 2000 SlovenijaNaši Stari trti, najstarejši trti na svetu, kraljici vinskih trt, se kot največji etnografski znamenitosti posveti veliko turistično promocijskih protokolarnih prireditev – najznamenitejša in najpopularnejša je gotovo njena svečana trgatev.
Kako jo svečano oberemo?
Trgatev Stare trte po starih štajerskih šegah in navadah je postala pravi mestni praznik, ki ga spremlja množica Mariborčanov in gostov.
Pred njenim domom na Lentu se zberejo številni obiskovalci od blizu in daleč, številni pomembni gostje oblasti in javnega življenja, dobitniki cepiča Stare trte, vinske kraljice ter predstavniki vinskih bratovščin in redov.
Pomembno vlogo ima pokušnja in ocena prvega grozda, ki jo opravi gospodar Stare trte, mariborski župan. Ko ugotovi, da je grozdje zrelo, zaukaže začetek trgatve.
Brači iz "Šompetra" pri Mariboru pridelek oberejo, stehtajo, izmerijo vsebnost sladkorja, zmeljejo, sprešajo, napolnijo v posode in predajo posestvu Meranovo v oskrbo in kletarjenje. Pri tem jih nadzoruje mestni viničar, ki za trto skrbi in jo neguje.
Na koncu trgatve se ob Stari trti simbolno srečata zadnja brenta grozdja in prvi koš gnoja, saj moramo trti vrniti, kar smo ji z grozdjem vzeli. Najmlajši brač še natakne na trsno rozgo grozdno jagodo, da bo trta pila lasten sok.
Zabava ter jedača in pijača
Med samo trgatvijo se lahko pozabavate ob izbranem kulturno-zabavnem programu, ko nastopijo zabavni ansambli, godbe, folklorne skupine in pevci. Ob nabrežju Drave so prav tako navzoči vinarji in vinogradniki ter gostinci, ki vam ponudijo najboljše, kar znajo pridelati.
27. MEDNARODNI FESTIVAL RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI – MFRU
Maribor center / Maribor - razne lokacije Maribor center / Maribor - razne lokacije MariborKaj je v resnici naše in kaj nam lahko prinese tretje desetletje 21. stoletja?
Mednarodni festival računalniške umetnosti bo med 8. in 15. oktobrom s 27. edicijo ponovno povabil v Maribor na intermedijsko festivalsko dogajanje.
Obljube, ki so nam bile dane, in možnosti, ki so nam bile predstavljene ob vstopu v 21. stoletje, so nas v trenutku, ko smo se znašli v pričujoči krizi, soočile z vprašanji in zahtevale razmislek o temeljih digitalnega sveta in o tem, kaj želimo, da ta je. Digitalna orodja, ki smo jih še nedavno uporabljali predvsem v delovnih procesih, so nenadoma postala družbena in kulturna okolja, ki narekujejo velik del našega življenja.
ODKRIJ VEČ
27. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU), ki ga organizira MKC Maribor, s svojo osrednjo temo in programskimi sklopi prevprašuje digitalne spremembe, s katerimi se srečujemo v sedanjosti, in tiste, ki nas čakajo v prihodnosti. Festival se bo odvijal v izložbenih prostorih na več kot desetih lokacijah po mestu, saj želi pritegniti pozornost najširše javnosti. V izložbah trgovin, kot so Kisilak na Glavnem trgu, Benetton, Polzela in Mladinska knjiga na Gosposki, Bags & More na Jurčičevi, Vijolična hiša, Modna hiša/Mercator, Textil House in Center kreativnosti na Partizanski cesti bodo predstavljena dela umetnic, umetnikov in skupin iz domačega in mednarodnega okolja. Tako bo vsak prostor prispeval svoj delček vsebine h glavnemu programu, ki ga bosta v javnem prostoru obogatili še dve deli oziroma intervenciji na plakatnih mestih. Prvo delo, naslovljeno Periodični model barv, se bo razprostiralo po celotnem podhodu pri TPC City (bivša Slavija). Ustvaril ga je slikar, oblikovalec in profesor dr. Vojko Pogačar. Njegovemu obsežnemu opusu s področja oblikovanja, povezovanja umetnosti in sodobnih digitalnih znanj bo posvečena pregledna razstava Navdihi za spremembe, ki bo na ogled na Vetrinjskem dvoru vse do 22. oktobra 2021.
Plakatni prostor pri dvoetažnem mostu čez Dravo bo zasedlo delo Neznanim ozemljem naproti, ki ga je pripravila vizualna in intermedijska umetnica Maja Smrekar. Na osrednjem festivalskem prizorišču bo poleg infotočke in omenjene razstave Vojka Pogačarja na voljo še poslušalnica OR poiesis (Petra Kapš), kjer boste lahko prisluhnili delom te zvočne umetnice. V spodnji in zgornji dvorani se bodo zvrstila videodela z zagrebških festivalov eksperimentalne in elektronske umetnosti Glitch /fu:bar/ in VectorHack, ki se letos povezujeta z našim festivalom. To pomeni pomembno stično točko med drugimi festivali in MFRU, ki se letos prvič povezuje tudi s festivalom NaGib, ki bo s podobno izhodiščno temo prav tako zasedel izložbene prostore v Mariboru.
V sklopu Povezovanja se MFRU letos seli tudi na valove Radia Slovenija, kjer bo v programu ARS 13. oktobra 2021 od 20h do 22h predvajan izbor del glasbene platforme TONŠPUR. Dan kasneje, 14. oktobra 2021, bo isti radijski program ob 23h v živo prenašal performativni livestream OR poiesis (Petra Kapš) in Uda Nolla Teritorij. V sodelovanju s TV Maribor bodo med 8. in 15. oktobrom 2021 vsak dan po 22h v 30-minutnih oddajah predstavljena dela s festivala MFRU in videodela že omenjenih festivalov.
Koroška cesta bo postala arhiv in razstavišče na prostem, saj bodo v izložbenih oknih izpraznjenih prostorov na ogled izbrane fotografije iz arhiva preteklih festivalov MFRU.
Med šestimi sklopi 27. MFRU najdemo tudi spremljevalni program, ki je nastal v sodelovanju z Ulično galerijo Židovska in skupnostjo GT22, ter platformo Modul konS. Ta vključuje raziskovalne predstavitve izbranih ustvarjalk/-cev z različnih fakultet Univerze v Mariboru in intermedijske/novomedijske/sound fusion koncerte. Poleg podpisa memoranduma z Mestno občino Maribor, s katerim želijo skleniti dolgoročno zaobljubo povezovanja mesta z razumevanjem sodobnih raziskovalnih umetnosti, ki prečijo meje znanega in videnega, so v fokusu še intermedijske in raziskovalne delavnice, ki predstavljajo osrednje izhodišče za novo prihodnost.
Pomemben del programa je vsakoletni diskurzivni program, ki v posameznih terminih ponuja spletna predavanja domačih in tujih strokovnjakov. Letošnji predavatelji so: dr. Steve Fuller, dr. Polona Tratnik, dr. Dan Podjed in dr. Peter Purg.
Zadnji sklop MFRU je namenjen študentskim delom s področja sodobne računalniške umetnosti. Pet slovenskih izobraževalnih institucij (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Pedagoška fakulteta Maribor in Akademija za vizualne umetnosti AVA iz Ljubljane) je objavilo poziv za študente, na katerega je prispelo deset prijav. Izbrani in nagrajeni trije projekti bodo na ogled v Galeriji Media Nox.
V času festivala bodo organizirani vsaj trije vodeni ogledi in sprehod po vseh lokacijah. Ker se bo del festivala odvijal do 22. oktobra 2021, bodo do takrat na ogled dela v izložbenih prostorih, na spletu in na Vetrinjskem dvoru, kjer bosta organizirana razstava Vojka Pogačarja in poslušalnica OR poiesis. Galerija Media Nox bo gostila razstavo nagrajenih študentskih del.
PROGRAM
PETEK, 8. OKTOBRA
10.00 Kulturni inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
11.00 Vetrinjski dvor - Novinarska konferenca, odprtje razstav in vodstvo po razstaviščih
18.00 Vetrinjski dvor - Otvoritev 27. mednarodnega festivala računalniške umetnosti (MFRU): Otvoritveni nagovori, odprtje vseh razstavišč ter vodstvo po vseh razstaviščih// koprodukcija festivalov Nagib, Vector Hack, Glitch
18.00 Modna hiša (Partizanska cesta 3) Lina Akif in Lucija Ostan Vejrup: Rada imam Slovenijo in Slovenija ima rada mene – otvoritveni 24-urni performans // NAGIB IZLOŽBA #2 serija performativnih gest
18.30 Zvočni performans Boštjan Perovšek// Modul konS
Spletno predavanje - Sonda// koprodukcija Glitch
SOBOTA, 9. OKTOBRA
10.00 @ Kulturni inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
17.00 Otvoritev razstave v ulični galeriji v Kulturni četrti Židovska // spremljevalni program
do 18.00 Modna hiša Lina Akif in Lucija Ostan Vejrup: Rada imam Slovenijo in Slovenija ima rada mene – otvoritveni 24-urni performans // NAGIB IZLOŽBA #2 serija performativnih gest
18.30 Polona Tratnik// predavanje
JAVNO VODSTVO (po dogovoru)
NEDELJA, 10. OKTOBRA
Spletna objava predavanja 1// predavanja
10.00 @ Kulturni inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
10:30 – 12:30 Modna hiša Anja Bornšek, Tina Valentan, Barbara Kanc: Pronicanja – uprizoritev 1 // NAGIB IZLOŽBA #2 serija performativnih gest
11.00 Delavnica 3D tiskanja – Vojko Pogačar/ dr. Andrej Cupar (Vetrinjski dvor)// glavni program
JAVNO VODSTVO (po dogovoru)
PONEDELJEK, 11. OKTOBRA
Spletna objava predavanja 1// predavanja
10.00 Kulturni Inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
11.00 Dan Podjed// predavanje
18.00 Kulturni Inkubator drugi VJ ponedeljek// Modul konS
20.00– 22:00 – Modna hiša in na spletu Matej Modrinjak in Miha Joska: Kriptoevangelist #5 Dancing 4 ETH gledališča sestavljanka in plesni performans //NAGIB IZLOŽBA #2 serija performativnih gest +MFRU
JAVNO VODSTVO (po dogovoru)
TOREK, 12. OKTOBRA
Spletna objava predavanja 2// predavanja
10.00 Kulturni Inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
20.15 Peter Purg// predavanje
17.00 @ Inkubator - delavnica NARISANI ŽUŽKI OŽIVIJO// Modul konS
19:00 – 21:00 Modna hiša Dance co. (Rok Vevar, Maayan Danoch, Ivan Mijačević, Miha Sonda): Fermentacija 2011-2021 – uprizoritev 10. Obletnice // NAGIB IZLOŽBA #2 serija performativnih gest
JAVNO VODSTVO (po dogovoru)
SREDA, 13. OKTOBRA
Spletna objava predavanja 3// predavanja
10.00 Kulturni inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
17.00 Vetrinjski dvor - delavnica “DIY Chime”// Modul konS (+ KMŠ)
19:00 – 21:00 Modna hiša Špela Trošt: Moja pojavnost nima več ostrih robov – performativno predavanje // NAGIB IZLOŽBA #2 serija performativnih gest
20.00 do 22.00 prenos tonšpur- radijska predvajanja zvočno-eksperimentalnih kompozicij ARS Radio Slovenija // glavni program
18.00 BlackBox – GT22, ar - vr otvoritev//spremljevalni program
JAVNO VODSTVO (po dogovoru)
ČETRTEK, 14. OKTOBRA
10.00 Kulturni inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
15:00 – 17:00 Galerija E2RD (Gosposka ul. 34) Snježana Premuš: Čas v pogledu: Etude 2 – plesne geste // NAGIB IZLOŽBA #2 serija performativnih gest
19.00 Steve Fuller// predavanje
23.00 Prenos live stream OR poiesis (Petra Kapš) na valovih Radia Slovenija, program ARS glavni program
JAVNO VODSTVO (po dogovoru)
PETEK 15. OKTOBRA
Spletna objava predavanja 4// predavanja
10.00 Kulturni inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
od 19:00 naprej GT22 in ulice mesta Maribor (zbirno mesto Glavni trg 22) Tomaž Tomljanović, Simon Belak: Gledališka gesta za 5 glasbenikov in speče mesto- gledališka uprizoritev glasbenega prvenca / zaključni dogodek // NAGIB IZLOŽBA #2 serija performativnih gest
21.30 Intimni oder GT22 - performans BLAŽ PAVLICA// Modul konS
22.30 @ Intimni oder GT22 - performans HekLAb-live// glavni program
23.00 Tine Vrabič (Nitz), Gregor Jaklin (Mint) in Marko Lük
Vsak dan od 8. 10. do 15. 10. po 22.00 prevajanje del iz arhiva MFRU, festivalov Glitch in Vector Hack na TV Maribor, glavni program
POST FESTIVAL
SOBOTA, 16. OKTOBRA
10.00 Kulturni inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
15.00 Inkubator, Risanje s kodo, delavnica// Modul konS (+ Ljudmila + KMŠ)
NEDELJA, 17. OKTOBRA
10.00 Kulturni inkubator - Začasni avtonomni laboratorij UROŠ// Modul konS
15.00+Inkubator, Risanje s kodo, delavnica// Modul konS (+ Ljudmila + KMŠ)
TOREK, 19. OKTOBRA
17:00 VideoLab – delavnica osnov snemanja in montaže, delavnica za otroke med 9. in 15. letom v Kulturnem inkubatorju, MKC Maribor
TOREK, 26. OKTOBRA
17:00 Lego Stop Motion, delavnica za otroke med 9. in 15. letom v Kulturnem inkubatorju, MKC Maribor
V času festivala na ogled // Modul konS:
ANDREJ ŽIŽEK: CITY{MAKING}SENSE
8. oktobra - 15. oktobra 2021
Razstava v Modni hiši, Partizanska 3-5, Maribor
ADAM DONOVAN: EMPATHY SWARM ORCHESTRA – KIBERNETSKA INTIMNOST
8. oktobra - 15. oktobra 2021
Razstava v izložbi AJDA, Glavni trg 23, Maribor
Razstava v avli Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko - FERI, Koroška cesta 46, Maribor
DANIEL BROWNELL, MIRANDA MOSS: GALLUS GALLUS ROBOTICUS
8. oktobra - 15. oktobra 2021
Razstava v izložbi POLZELA, Gosposka ulica 13, Maribor
Razstava v izložbi Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, Hoče
STEPHAN DUPNER: RISAJOČI PLESNI ROBOT
8. oktobra - 26. oktobra 2021
Razstava v izložbi Vijol'čna bajta, Tyrševa in Gosposka ulica, Maribor
POEZIJA NA MESTNIH ULICAH 2021
Na mariborskih ulicah boste lahko od 15. do 25. oktobra 2021 prebirali poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic, ki bo na plakatih skupaj z izvirnimi ilustracijami mladih ilustratork in ilustratorjev nagovarjala mimoidoče.
Plakatna akcija v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka že štirinajsto leto, selektor poezije in avtor projekta je knjižni urednik Nino Flisar. Izbrani likovni ustvarjalci pa so v preteklih letih na povabilo takratne kuratorke Petre Čeh razstavljali v Galeriji Media Nox ali njeni spletni obliki – galeriji Web Nox. Pri projektu je tako pet pesnikov in pet likovnih ustvarjalcev združilo svoje moči. To obojestransko inspirativno sodelovanje, nekakšno dopolnjevanje oz. nadgradnja poezije in ilustracij je rezultirala v estetsko mikavnih plakatih velikega formata, ki jih je oblikoval Uroš Lehner – Ookie. Svoje pesmi so prispevali Alja Adam, Esad Babačić, Zdenka Gajser, Marko Matičetov in Muanis Sinanović, ilustracije pa Špela Fridau, Špela Kobal, Goran Mangotić, Alex Mitev Leben in Špela Senica.
Selektor in vodja projekta, Nino Flisar, o letošnji akciji in sodelujočih pesnikih in pesnicah:
»Štirinajsta izvedba “Poezije na mestnih ulicah” ohranja lanskoletno novost, gre za interakcijo besede in podobe, za sodelovanje besednih in likovnih umetnikov, za simbiozo poezije in ilustracije. Koncept je bil zastavljen tako, da so pesniki na podlagi ilustracij napisali svoje pesmi, in obratno, da so likovni umetniki na podlagi pesmi naredili ilustracije. Tako smo združili dve najpomembnejši plakatni sestavini, besedno in vizualno izraznost. S tem skušamo približati najširši javnosti tako poezijo kot likovna dela mladih ilustratorjev, in to na mestih, kjer jih običajno pričakajo agresivni komercialni plakati, zdaj pa so to mesta esteskega užitka in premisleka o sebi in svetu.
Letošnji izbrani pesniki in pesnice so povečini pripadniki srednje generacije. Med njimi gre seveda izpostaviti letošnje nominirance za Veronikino nagrado Aljo Adam, Esada Babačića in Muanisa Sinanovića, slednji je tudi prejemnik letošnjega kritiškega sita, ob njih pa še Marka Matičetova, izbranca kritikov na festivalu Pranger in Zdenko Gajser. Njihovo poezijo je nemogoče dati na skupni imenovalec, saj so v svojih poetikah izrazito različni.
Alja Adam ponuja pesmi globoke osebne refleksije, z njimi se pozicionira v svetu in prevprašuje svojo eksistenco. Esad Babačić je pronicljiv opazovalec sveta, njegove kratke modre sentence zadevajo bistvo pojavov, nudijo spoznanja in uvide. Zdenka Gajser je prefinjena upesnjevalka pokrajin in globokih občutij, njene pesmi nastajajo ob soočeju njenega notranjega z zunanjim svetom. Marko Matičetov v svojih pesmih s spretnim ubesedovanjem ponuja premislek mediteranskega miljeja in življenja v njem. Muanis Sinanović je pesniški raziskovalec, potovalec, ki uspeva vedno znova na nepričakovane načine ubesediti in osvetliti tisto, na kar se mu pozornost usmeri.”
O selekciji likovnih umetnikov in konceptu letošnje plakatne akcije:
“Besedilo in podoba tudi letos stopata z roko v roki in plemenitita estetsko podobo mariborskih ulic. Likovni izbor deloma nadaljuje lanskoletni koncept, ki je bil zamišljen kot podpora lokalnim ustarjalcem, samozaposlenim v kulturi, ki so v času pandemije izgubljali službe ali naročila za delo. Letos so v projekt vključeni perspektivni mladi lokalni ustvarjalci, med katerimi so nekateri še na začetku svoje umetniške poti ali so zaradi študija v tujini. To so Špela Fridau, Špela Kobal, Alex Mitev Leben, Goran Mangotić in Špela Senica.
Slog likovnih avtorjev je tokrat izjemno pester in raznolik, kakor so tudi pesmi, zaradi česar ni bilo težko najti odličnih kombinacij med umetniki. Nekateri likovniki izhajajo iz slikarskega področja, drugi so zvesti bodisi digitalni ali klasični ilustraciji, nekateri zavezani figuraliki, drugi barvni abstrakciji ali čisti risbi. Za vsa dela pa je vendarle ključen širok vsebinski razpon, ki se je vzporedno prilagajal tematiki pesmi ali obratno.”
Goran Mangotić se poslužuje razmeroma redke tehnike, in sicer risarskega pointilizma, svoja dela pa počasi in premišljeno gradi iz tisoče drobnih pik, ki z različno gostoto dosegajo različne odtenke sivine. Špela Fridau se v zadnjem času posveča predvsem tehniki kolaža in digitalne ilustracije, največkrat s fiktivno vsebino, v njenih delih imata skupno stičišče domišljija in vpogled v magične prizore. Podobe Špele Senica so navezane na žensko esenco, skorajda vsa dela definira realistična risarska veščina svinčnika, ki mu dodaja različne slikarske tehnike, pri čemer eksperimentiranje dojema kot dodano vrednost. Slog Alexa Mitev Lebna sodi v nadrealistično figuraliko, kjer živalski liki dobivajo antropomofrno formo, elementi so mestoma nepovezani in stvar imaginacije, avtor pa jim dodaja kontrastne in močne barve. Dela Špele Kobal so zanimiva kombinacija risbe in slike, na prvi pogled izrecno ekspresionistične, ter figuralne in abstraktne hkrati. Figure zamišljenih mislecev, prodornih opazovalcev in melanholičnih obrazov.
Poezija in ilustracije so razstavljene na plakatnih mestih podjetna Snaga d.o.o. Maribor na naslednjih lokacijah: Trg svobode, Vetrinjska ulica, Trg revolucije, Titova cesta, Slomškov trg, podhod pod Titovo cesto pri Slaviji, Tržaška cesta, Glavni trg, dvoetažni most.
Vabljeni k branju poezije in ogledu ilustracij na plakatnih mestih po Mariboru!
Organizator: MKC Maribor
Sofinanciranje izvedbe projekta: Mestna občina Maribor, Urad RS za mladino.
Poezija na mestnih ulicah je del programa MKC Črka, ki spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija za knjigo RS.
POEZIJA NA MESTNIH ULICAH 2021
Na mariborskih ulicah boste lahko od 15. do 25. oktobra 2021 prebirali poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic, ki bo na plakatih skupaj z izvirnimi ilustracijami mladih ilustratork in ilustratorjev nagovarjala mimoidoče.
Plakatna akcija v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka že štirinajsto leto, selektor poezije in avtor projekta je knjižni urednik Nino Flisar. Izbrani likovni ustvarjalci pa so v preteklih letih na povabilo takratne kuratorke Petre Čeh razstavljali v Galeriji Media Nox ali njeni spletni obliki – galeriji Web Nox. Pri projektu je tako pet pesnikov in pet likovnih ustvarjalcev združilo svoje moči. To obojestransko inspirativno sodelovanje, nekakšno dopolnjevanje oz. nadgradnja poezije in ilustracij je rezultirala v estetsko mikavnih plakatih velikega formata, ki jih je oblikoval Uroš Lehner – Ookie. Svoje pesmi so prispevali Alja Adam, Esad Babačić, Zdenka Gajser, Marko Matičetov in Muanis Sinanović, ilustracije pa Špela Fridau, Špela Kobal, Goran Mangotić, Alex Mitev Leben in Špela Senica.
Selektor in vodja projekta, Nino Flisar, o letošnji akciji in sodelujočih pesnikih in pesnicah:
»Štirinajsta izvedba “Poezije na mestnih ulicah” ohranja lanskoletno novost, gre za interakcijo besede in podobe, za sodelovanje besednih in likovnih umetnikov, za simbiozo poezije in ilustracije. Koncept je bil zastavljen tako, da so pesniki na podlagi ilustracij napisali svoje pesmi, in obratno, da so likovni umetniki na podlagi pesmi naredili ilustracije. Tako smo združili dve najpomembnejši plakatni sestavini, besedno in vizualno izraznost. S tem skušamo približati najširši javnosti tako poezijo kot likovna dela mladih ilustratorjev, in to na mestih, kjer jih običajno pričakajo agresivni komercialni plakati, zdaj pa so to mesta esteskega užitka in premisleka o sebi in svetu.
Letošnji izbrani pesniki in pesnice so povečini pripadniki srednje generacije. Med njimi gre seveda izpostaviti letošnje nominirance za Veronikino nagrado Aljo Adam, Esada Babačića in Muanisa Sinanovića, slednji je tudi prejemnik letošnjega kritiškega sita, ob njih pa še Marka Matičetova, izbranca kritikov na festivalu Pranger in Zdenko Gajser. Njihovo poezijo je nemogoče dati na skupni imenovalec, saj so v svojih poetikah izrazito različni.
Alja Adam ponuja pesmi globoke osebne refleksije, z njimi se pozicionira v svetu in prevprašuje svojo eksistenco. Esad Babačić je pronicljiv opazovalec sveta, njegove kratke modre sentence zadevajo bistvo pojavov, nudijo spoznanja in uvide. Zdenka Gajser je prefinjena upesnjevalka pokrajin in globokih občutij, njene pesmi nastajajo ob soočeju njenega notranjega z zunanjim svetom. Marko Matičetov v svojih pesmih s spretnim ubesedovanjem ponuja premislek mediteranskega miljeja in življenja v njem. Muanis Sinanović je pesniški raziskovalec, potovalec, ki uspeva vedno znova na nepričakovane načine ubesediti in osvetliti tisto, na kar se mu pozornost usmeri.”
O selekciji likovnih umetnikov in konceptu letošnje plakatne akcije:
“Besedilo in podoba tudi letos stopata z roko v roki in plemenitita estetsko podobo mariborskih ulic. Likovni izbor deloma nadaljuje lanskoletni koncept, ki je bil zamišljen kot podpora lokalnim ustarjalcem, samozaposlenim v kulturi, ki so v času pandemije izgubljali službe ali naročila za delo. Letos so v projekt vključeni perspektivni mladi lokalni ustvarjalci, med katerimi so nekateri še na začetku svoje umetniške poti ali so zaradi študija v tujini. To so Špela Fridau, Špela Kobal, Alex Mitev Leben, Goran Mangotić in Špela Senica.
Slog likovnih avtorjev je tokrat izjemno pester in raznolik, kakor so tudi pesmi, zaradi česar ni bilo težko najti odličnih kombinacij med umetniki. Nekateri likovniki izhajajo iz slikarskega področja, drugi so zvesti bodisi digitalni ali klasični ilustraciji, nekateri zavezani figuraliki, drugi barvni abstrakciji ali čisti risbi. Za vsa dela pa je vendarle ključen širok vsebinski razpon, ki se je vzporedno prilagajal tematiki pesmi ali obratno.”
Goran Mangotić se poslužuje razmeroma redke tehnike, in sicer risarskega pointilizma, svoja dela pa počasi in premišljeno gradi iz tisoče drobnih pik, ki z različno gostoto dosegajo različne odtenke sivine. Špela Fridau se v zadnjem času posveča predvsem tehniki kolaža in digitalne ilustracije, največkrat s fiktivno vsebino, v njenih delih imata skupno stičišče domišljija in vpogled v magične prizore. Podobe Špele Senica so navezane na žensko esenco, skorajda vsa dela definira realistična risarska veščina svinčnika, ki mu dodaja različne slikarske tehnike, pri čemer eksperimentiranje dojema kot dodano vrednost. Slog Alexa Mitev Lebna sodi v nadrealistično figuraliko, kjer živalski liki dobivajo antropomofrno formo, elementi so mestoma nepovezani in stvar imaginacije, avtor pa jim dodaja kontrastne in močne barve. Dela Špele Kobal so zanimiva kombinacija risbe in slike, na prvi pogled izrecno ekspresionistične, ter figuralne in abstraktne hkrati. Figure zamišljenih mislecev, prodornih opazovalcev in melanholičnih obrazov.
Poezija in ilustracije so razstavljene na plakatnih mestih podjetna Snaga d.o.o. Maribor na naslednjih lokacijah: Trg svobode, Vetrinjska ulica, Trg revolucije, Titova cesta, Slomškov trg, podhod pod Titovo cesto pri Slaviji, Tržaška cesta, Glavni trg, dvoetažni most.
Vabljeni k branju poezije in ogledu ilustracij na plakatnih mestih po Mariboru!
Organizator: MKC Maribor
Sofinanciranje izvedbe projekta: Mestna občina Maribor, Urad RS za mladino.
Poezija na mestnih ulicah je del programa MKC Črka, ki spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija za knjigo RS.
POEZIJA NA MESTNIH ULICAH 2021
Na mariborskih ulicah boste lahko od 15. do 25. oktobra 2021 prebirali poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic, ki bo na plakatih skupaj z izvirnimi ilustracijami mladih ilustratork in ilustratorjev nagovarjala mimoidoče.
Plakatna akcija v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka že štirinajsto leto, selektor poezije in avtor projekta je knjižni urednik Nino Flisar. Izbrani likovni ustvarjalci pa so v preteklih letih na povabilo takratne kuratorke Petre Čeh razstavljali v Galeriji Media Nox ali njeni spletni obliki – galeriji Web Nox. Pri projektu je tako pet pesnikov in pet likovnih ustvarjalcev združilo svoje moči. To obojestransko inspirativno sodelovanje, nekakšno dopolnjevanje oz. nadgradnja poezije in ilustracij je rezultirala v estetsko mikavnih plakatih velikega formata, ki jih je oblikoval Uroš Lehner – Ookie. Svoje pesmi so prispevali Alja Adam, Esad Babačić, Zdenka Gajser, Marko Matičetov in Muanis Sinanović, ilustracije pa Špela Fridau, Špela Kobal, Goran Mangotić, Alex Mitev Leben in Špela Senica.
Selektor in vodja projekta, Nino Flisar, o letošnji akciji in sodelujočih pesnikih in pesnicah:
»Štirinajsta izvedba “Poezije na mestnih ulicah” ohranja lanskoletno novost, gre za interakcijo besede in podobe, za sodelovanje besednih in likovnih umetnikov, za simbiozo poezije in ilustracije. Koncept je bil zastavljen tako, da so pesniki na podlagi ilustracij napisali svoje pesmi, in obratno, da so likovni umetniki na podlagi pesmi naredili ilustracije. Tako smo združili dve najpomembnejši plakatni sestavini, besedno in vizualno izraznost. S tem skušamo približati najširši javnosti tako poezijo kot likovna dela mladih ilustratorjev, in to na mestih, kjer jih običajno pričakajo agresivni komercialni plakati, zdaj pa so to mesta esteskega užitka in premisleka o sebi in svetu.
Letošnji izbrani pesniki in pesnice so povečini pripadniki srednje generacije. Med njimi gre seveda izpostaviti letošnje nominirance za Veronikino nagrado Aljo Adam, Esada Babačića in Muanisa Sinanovića, slednji je tudi prejemnik letošnjega kritiškega sita, ob njih pa še Marka Matičetova, izbranca kritikov na festivalu Pranger in Zdenko Gajser. Njihovo poezijo je nemogoče dati na skupni imenovalec, saj so v svojih poetikah izrazito različni.
Alja Adam ponuja pesmi globoke osebne refleksije, z njimi se pozicionira v svetu in prevprašuje svojo eksistenco. Esad Babačić je pronicljiv opazovalec sveta, njegove kratke modre sentence zadevajo bistvo pojavov, nudijo spoznanja in uvide. Zdenka Gajser je prefinjena upesnjevalka pokrajin in globokih občutij, njene pesmi nastajajo ob soočeju njenega notranjega z zunanjim svetom. Marko Matičetov v svojih pesmih s spretnim ubesedovanjem ponuja premislek mediteranskega miljeja in življenja v njem. Muanis Sinanović je pesniški raziskovalec, potovalec, ki uspeva vedno znova na nepričakovane načine ubesediti in osvetliti tisto, na kar se mu pozornost usmeri.”
O selekciji likovnih umetnikov in konceptu letošnje plakatne akcije:
“Besedilo in podoba tudi letos stopata z roko v roki in plemenitita estetsko podobo mariborskih ulic. Likovni izbor deloma nadaljuje lanskoletni koncept, ki je bil zamišljen kot podpora lokalnim ustarjalcem, samozaposlenim v kulturi, ki so v času pandemije izgubljali službe ali naročila za delo. Letos so v projekt vključeni perspektivni mladi lokalni ustvarjalci, med katerimi so nekateri še na začetku svoje umetniške poti ali so zaradi študija v tujini. To so Špela Fridau, Špela Kobal, Alex Mitev Leben, Goran Mangotić in Špela Senica.
Slog likovnih avtorjev je tokrat izjemno pester in raznolik, kakor so tudi pesmi, zaradi česar ni bilo težko najti odličnih kombinacij med umetniki. Nekateri likovniki izhajajo iz slikarskega področja, drugi so zvesti bodisi digitalni ali klasični ilustraciji, nekateri zavezani figuraliki, drugi barvni abstrakciji ali čisti risbi. Za vsa dela pa je vendarle ključen širok vsebinski razpon, ki se je vzporedno prilagajal tematiki pesmi ali obratno.”
Goran Mangotić se poslužuje razmeroma redke tehnike, in sicer risarskega pointilizma, svoja dela pa počasi in premišljeno gradi iz tisoče drobnih pik, ki z različno gostoto dosegajo različne odtenke sivine. Špela Fridau se v zadnjem času posveča predvsem tehniki kolaža in digitalne ilustracije, največkrat s fiktivno vsebino, v njenih delih imata skupno stičišče domišljija in vpogled v magične prizore. Podobe Špele Senica so navezane na žensko esenco, skorajda vsa dela definira realistična risarska veščina svinčnika, ki mu dodaja različne slikarske tehnike, pri čemer eksperimentiranje dojema kot dodano vrednost. Slog Alexa Mitev Lebna sodi v nadrealistično figuraliko, kjer živalski liki dobivajo antropomofrno formo, elementi so mestoma nepovezani in stvar imaginacije, avtor pa jim dodaja kontrastne in močne barve. Dela Špele Kobal so zanimiva kombinacija risbe in slike, na prvi pogled izrecno ekspresionistične, ter figuralne in abstraktne hkrati. Figure zamišljenih mislecev, prodornih opazovalcev in melanholičnih obrazov.
Poezija in ilustracije so razstavljene na plakatnih mestih podjetna Snaga d.o.o. Maribor na naslednjih lokacijah: Trg svobode, Vetrinjska ulica, Trg revolucije, Titova cesta, Slomškov trg, podhod pod Titovo cesto pri Slaviji, Tržaška cesta, Glavni trg, dvoetažni most.
Vabljeni k branju poezije in ogledu ilustracij na plakatnih mestih po Mariboru!
Organizator: MKC Maribor
Sofinanciranje izvedbe projekta: Mestna občina Maribor, Urad RS za mladino.
Poezija na mestnih ulicah je del programa MKC Črka, ki spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija za knjigo RS.
POEZIJA NA MESTNIH ULICAH 2021
Mestna občina Maribor Ulica heroja Staneta 1 MariborNa mariborskih ulicah boste lahko od 15. do 25. oktobra 2021 prebirali poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic, ki bo na plakatih skupaj z izvirnimi ilustracijami mladih ilustratork in ilustratorjev nagovarjala mimoidoče.
Plakatna akcija v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka že štirinajsto leto, selektor poezije in avtor projekta je knjižni urednik Nino Flisar. Izbrani likovni ustvarjalci pa so v preteklih letih na povabilo takratne kuratorke Petre Čeh razstavljali v Galeriji Media Nox ali njeni spletni obliki – galeriji Web Nox. Pri projektu je tako pet pesnikov in pet likovnih ustvarjalcev združilo svoje moči. To obojestransko inspirativno sodelovanje, nekakšno dopolnjevanje oz. nadgradnja poezije in ilustracij je rezultirala v estetsko mikavnih plakatih velikega formata, ki jih je oblikoval Uroš Lehner – Ookie. Svoje pesmi so prispevali Alja Adam, Esad Babačić, Zdenka Gajser, Marko Matičetov in Muanis Sinanović, ilustracije pa Špela Fridau, Špela Kobal, Goran Mangotić, Alex Mitev Leben in Špela Senica.
Selektor in vodja projekta, Nino Flisar, o letošnji akciji in sodelujočih pesnikih in pesnicah:
»Štirinajsta izvedba “Poezije na mestnih ulicah” ohranja lanskoletno novost, gre za interakcijo besede in podobe, za sodelovanje besednih in likovnih umetnikov, za simbiozo poezije in ilustracije. Koncept je bil zastavljen tako, da so pesniki na podlagi ilustracij napisali svoje pesmi, in obratno, da so likovni umetniki na podlagi pesmi naredili ilustracije. Tako smo združili dve najpomembnejši plakatni sestavini, besedno in vizualno izraznost. S tem skušamo približati najširši javnosti tako poezijo kot likovna dela mladih ilustratorjev, in to na mestih, kjer jih običajno pričakajo agresivni komercialni plakati, zdaj pa so to mesta esteskega užitka in premisleka o sebi in svetu.
Letošnji izbrani pesniki in pesnice so povečini pripadniki srednje generacije. Med njimi gre seveda izpostaviti letošnje nominirance za Veronikino nagrado Aljo Adam, Esada Babačića in Muanisa Sinanovića, slednji je tudi prejemnik letošnjega kritiškega sita, ob njih pa še Marka Matičetova, izbranca kritikov na festivalu Pranger in Zdenko Gajser. Njihovo poezijo je nemogoče dati na skupni imenovalec, saj so v svojih poetikah izrazito različni.
Alja Adam ponuja pesmi globoke osebne refleksije, z njimi se pozicionira v svetu in prevprašuje svojo eksistenco. Esad Babačić je pronicljiv opazovalec sveta, njegove kratke modre sentence zadevajo bistvo pojavov, nudijo spoznanja in uvide. Zdenka Gajser je prefinjena upesnjevalka pokrajin in globokih občutij, njene pesmi nastajajo ob soočeju njenega notranjega z zunanjim svetom. Marko Matičetov v svojih pesmih s spretnim ubesedovanjem ponuja premislek mediteranskega miljeja in življenja v njem. Muanis Sinanović je pesniški raziskovalec, potovalec, ki uspeva vedno znova na nepričakovane načine ubesediti in osvetliti tisto, na kar se mu pozornost usmeri.”
O selekciji likovnih umetnikov in konceptu letošnje plakatne akcije:
“Besedilo in podoba tudi letos stopata z roko v roki in plemenitita estetsko podobo mariborskih ulic. Likovni izbor deloma nadaljuje lanskoletni koncept, ki je bil zamišljen kot podpora lokalnim ustarjalcem, samozaposlenim v kulturi, ki so v času pandemije izgubljali službe ali naročila za delo. Letos so v projekt vključeni perspektivni mladi lokalni ustvarjalci, med katerimi so nekateri še na začetku svoje umetniške poti ali so zaradi študija v tujini. To so Špela Fridau, Špela Kobal, Alex Mitev Leben, Goran Mangotić in Špela Senica.
Slog likovnih avtorjev je tokrat izjemno pester in raznolik, kakor so tudi pesmi, zaradi česar ni bilo težko najti odličnih kombinacij med umetniki. Nekateri likovniki izhajajo iz slikarskega področja, drugi so zvesti bodisi digitalni ali klasični ilustraciji, nekateri zavezani figuraliki, drugi barvni abstrakciji ali čisti risbi. Za vsa dela pa je vendarle ključen širok vsebinski razpon, ki se je vzporedno prilagajal tematiki pesmi ali obratno.”
Goran Mangotić se poslužuje razmeroma redke tehnike, in sicer risarskega pointilizma, svoja dela pa počasi in premišljeno gradi iz tisoče drobnih pik, ki z različno gostoto dosegajo različne odtenke sivine. Špela Fridau se v zadnjem času posveča predvsem tehniki kolaža in digitalne ilustracije, največkrat s fiktivno vsebino, v njenih delih imata skupno stičišče domišljija in vpogled v magične prizore. Podobe Špele Senica so navezane na žensko esenco, skorajda vsa dela definira realistična risarska veščina svinčnika, ki mu dodaja različne slikarske tehnike, pri čemer eksperimentiranje dojema kot dodano vrednost. Slog Alexa Mitev Lebna sodi v nadrealistično figuraliko, kjer živalski liki dobivajo antropomofrno formo, elementi so mestoma nepovezani in stvar imaginacije, avtor pa jim dodaja kontrastne in močne barve. Dela Špele Kobal so zanimiva kombinacija risbe in slike, na prvi pogled izrecno ekspresionistične, ter figuralne in abstraktne hkrati. Figure zamišljenih mislecev, prodornih opazovalcev in melanholičnih obrazov.
Poezija in ilustracije so razstavljene na plakatnih mestih podjetna Snaga d.o.o. Maribor na naslednjih lokacijah: Trg svobode, Vetrinjska ulica, Trg revolucije, Titova cesta, Slomškov trg, podhod pod Titovo cesto pri Slaviji, Tržaška cesta, Glavni trg, dvoetažni most.
Vabljeni k branju poezije in ogledu ilustracij na plakatnih mestih po Mariboru!
Organizator: MKC Maribor
Sofinanciranje izvedbe projekta: Mestna občina Maribor, Urad RS za mladino.
Poezija na mestnih ulicah je del programa MKC Črka, ki spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija za knjigo RS.
OŽULJENI JEZIK Z DVOJCEM KOČAN & JANČIČ TER LITERARNIM GOSTOM VINCZEM BENCEJEM
Vetrinjski dvor 30 Vetrinjska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 SloveniaSlam poezija v Vetrinjskem dvoru s pesniško glasbenim nastopom Kočan & Jančič ter literarnim gostom iz Madžarske
Mladinski kulturni center Maribor v sodelovanju s pesniškim društvom Slam zverine, Bando ferdamano in Narodnim domom Maribor pripravlja novo sezono pesniških slam dogodkov Ožuljeni jezik. Otvoritveni dogodek nove serije bo potekal v torek, 19. oktobra 2021, ob 19. uri v dvorani Vetrinjskega dvora (Vetrinjska ulica 30, Maribor).
Nastopili bodo prijavljeni pesniki in pesnice, ki se bodo pomerili v odrski interpretaciji avtorske poezije, njihove nastope, ki bodo potekali v treh krogih, pa bo ocenjevala žirija občinstva. Dogodek bo moderirala Mojca Frim.
Ožuljeni jezik vsak mesec ob nastopih prijavljenih pesnic in pesnikov gosti tudi izbranega uveljavljenega pesnika ali pesnico, ki ga občinstvo spozna v kratkem moderiranem pogovoru. Tokratna gostja je domačinka, pesnica in prevajalka Kristina Kočan, ki bo svojo poezijo podala v obliki koncertne predstavitve – v sodelovanju z bobnarjem Denisom Jančičem je pripravila pojekt Kočan & Jančič, sintezo poezije in glasbe na bobnih, pri čemer Kristina Kočan uporablja glas kot tudi elektroniko. Pred nastopom bo kratek pogovor z avtorico pripravila kritičarka in pesnica Helena Zemljič.
O LITERARNEM GOSTU
Posebni literarni gost dogodka bo tudi pesnik in urednik iz Madžarske – Vincze Bence prihaja iz z Mariborom pobratenega Sombotela, kjer deluje kot urednik in literarni kolumnist kulturnega portala f21.hu. Avtor trenutno gostuje na rezidenci pobratenih mest MKC Črke v Hoistlu Pekarna.
Udeležba je mogoča ob izpolnjevanju pogoja PCT. Dogodek bo potekal v skladu z navodili in priporočili NIJZ in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19.
Dogodek organizirajo MKC Maribor – MKC Črka in pesniško društvo Slam zverine, v sodelovanju z Bando ferdamano in Narodnim domom Maribor – Vetrinjskim dvorom ter s finančno podporo Mestne občine Maribor, Javne agencije RS za knjigo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport – Urada RS za mladino.