4. koncert Mladinskega cikla 2026/2027 Ema Grčman, violončelo; Tanja Činč Mirt, klavir Komentirani koncert Duo Devana bo mlado občinstvo popeljal na glasbeno potovanje dveh glasbil, ki sta si medsebojno naklonjeni in dobro ukoreninjeni v zgodovini glasbe. Kombinacija violončela in klavirja je ena najbolj priljubljenih komornih zasedb v klasični glasbi, saj globok, pevski ton violončela odlično dopolnjuje harmonsko širino klavirja. Številni skladatelji so za ti dve glasbili napisali vrhunske sonate in krajše skladbe, med njimi Ludwig van Beethoven, Johannes Brahms, Sergej Rahmaninov, Gabriel Fauré, Camille Saint-Saëns in mnogi drugi. Na našem komentiranem koncertu se bomo odpravili skozi zgodovino obeh glasbil, spoznali njune značilnosti, slišali značilne skladbe ter izvedeli še marsikaj zanimivega o sozvočju in izraznosti violončela in klavirja. Programska knjižica 2026/2027 Vstopnice: 5 €

3. koncert Komornega cikla 2026/2027 Johann Sebastian Bach: Pasijon po Mateju, BWV 244 Veličastne glasbe Johanna Sebastiana Bacha, ki mnogim še danes velja za vzor popolnosti glasbene kompozicije, si skoraj ni mogoče predstavljati brez njenega mesta v pomembnih praznikih cerkvenega leta. Prav ti so spodbudili odločitev, da tokrat v našem ciklu predstavimo eno od skladateljevih najbolj impozantnih del. Glasbenikov, ki Bachovo glasbo razumejo in izvajajo na najvišji ravni, v Sloveniji ne manjka. To nas je spodbudilo, da smo pri snovanju koncertne sezone nekoliko premešali karte in se odločili, da abonentom Komornega cikla tokrat ponudimo nekaj posebnega: na odru bomo gostili skoraj stočlansko zasedbo. Slišali bomo zgolj po imenu komorni zbor Megaron v združenih močeh s skrbno izbrano mednarodno istoimensko zasedbo instrumentalistov baročnega orkestra ter solistov. Zbor, ki ga vodi njegov ustanovitelj, skladatelj in dirigent Damijan Močnik, se je v dveh desetletjih delovanja razvil v vrhunsko izvajalsko telo, ki uspešno nastopa doma in v tujini ter je aktualni zmagovalec mednarodnega zborovskega tekmovanja Naša pesem v Mariboru. Odlikujeta ga prepoznaven razkošni zven in sposobnost vznemirljivega interpretiranja skladb iz različnih slogovnih obdobij. Za izvedbo Pasijona po Mateju bo vodstvo združenih ansamblov – zbora in baročnega orkestra – prevzel mednarodno uveljavljeni ameriški dirigent Gary Graden, ki deluje na Švedskem. Od dveh znamenitih Bachovih pasijonov je Pasijon po Mateju bolj introspektiven in usmerjen k človeški ranljivosti, zato tako močno nagovarja tudi sodobno poslušalstvo. Bach je vanj vtisnil čustveno napetost in občutje negotovosti v času velikih kriz – izkušenj, ki jih dobro poznamo še danes. Muzikolog Alex Ross je tenkočutno razmišljal, da nam – in morda tudi sebi – Bach odpira pot, kako se soočati z ekstremnimi čustvenimi stanji, z nami sočustvuje, ne da bi nas tolažil. Programska knjižica 2026/2027 Vstopnice:Redna cena: 19 €Upokojenci in invalidi: 11 €Študenti, dijaki: 5 € Družinska vstopnica: 17 € (odrasli), 5 € (otrok)

4. koncert Orkestrskega cikla 2026/2027 prinaša nastop Stuttgart Chamber Orchestra pod vodstvom Thomas Zehetmair ter gostovanje trobentačice Lucienne Renaudin Vary, sopranistke Mojca Bitenc in igralca Aleš Valič. Večer bo v znamenju poklona Beethovnu in Goetheju z izvedbo scenske glasbe za tragedijo Egmont, dopolnjene z interpretacijo izbranih besedil. 4. koncert Orkestrskega cikla 2026/2027 Felix Mendelssohn Bartholdy: Uvertura Hebridi, op. 26Joseph Haydn: Koncert za trobento v Es-duru, Hob. VIIe/1Ludwig van Beethoven: Scenska glasba za Goethejevo tragedijo Egmont, op. 84 Ob obletnici Beethovnove smrti (marec 1827) bomo počastili eno od velikih duhovnih vezi v zgodovini umetnosti – skladatelja Ludwiga van Beethovna in pesnika Johanna Wolfganga von Goetheja. Beethoven je Goetheja neizmerno cenil in je z velikim navdihom uglasbil njegova besedila. O njegovi predanosti priča že dejstvo, da za naročilo glasbe k drami Egmont ni želel plačila, ustvaril jo je »zgolj iz ljubezni do pesnikovih del, ki me osrečujejo«. Danes na koncertnih odrih iz Egmonta najpogosteje slišimo znamenito uverturo, zato želimo ob skladateljevi obletnici to pomanjkljivost popraviti in se glasbenemu velikanu pokloniti z izvedbo celotne glasbe za Goethejevo delo, ki je napajalo njegov ustvarjalni genij. Slišali bomo celotno scensko glasbo za Goethejevo tragedijo, dopolnjeno s skrbno izbranimi odlomki izvirnega besedila v novem prevodu (pripravljenem posebej za to izvedbo) v interpretaciji Aleša Valiča, prvaka ljubljanske Drame. Veselimo pa se tudi nastopa ene od vodilnih slovenskih sopranistk mlajše generacije, Mojce Bitenc, v solistični pevski točki. Prvi del koncertnega večera bo ponudil vpogled v najaktualnejše presežke mednarodne scene klasične glasbe. Izjemnemu Komornemu orkestru iz Stuttgarta se bo pridružila nova zvezda trobente, Francozinja Lucienne Renaudin Vary, ki je leta 2025 prejela nagrado Opus Klassik za instrumentalistko leta.   Poklon Beethovnu: Goethejev in Beethovnov EgmontMojca Kranjc Historični grof Lamoral Egmontski je bil sredi 16. stoletja general in eden najvplivnejših državnikov v Španski (Habsburški) Nizozemski. Lojalen svojemu suverenu, španskemu kralju Filipu II., je kot goreč katolik sicer preganjal protestantske ikonoklaste, a je nasprotoval inkviziciji in odvzemu pravic nizozemskim stanovom, zato ga je kralj za zgled uporniškemu nizozemskemu ljudstvu obtožil veleizdaje in ga v sumljivem procesu, ki ga je vodil njegov odposlanec, vojvoda Alba, obsodil na smrt z obglavljenjem. Njegova usmrtitev je bila eden od sprožilnih momentov t. i. osemdesetletne vojne, katere posledica je bila osamosvojitev Nizozemcev izpod španske vladavine. Dobrih dvesto let pozneje je Egmontova življenjska pot navdihnila takrat že uveljavljenega pesnika in dramatika Goetheja, na katerega je vtis naredila predvsem Egmontova zgodovinsko izpričana odločitev, da kljub prigovarjanju in svarilom prijateljev ne bo pobegnil pred prihajajočim Albo in njegovo vojsko, temveč bo verjel v kraljevo pravičnost in se zavzel za mirno rešitev konfliktov. Čeprav se to njegovo stališče utegne zdeti politično naivno, je Goethe, bržkone v slutnji napovedujočega se koncepta nacionalne države, v njem videl herojsko držo plemenitega človeka, ki se je pripravljen žrtvovati za svobodo svojega ljudstva. V igro pa je vpisal še drugo raven tega pojma, osebno svobodo, ki se ne ozira na družbene konvencije in dopušča ljubezensko zvezo med plemičem in meščanko. Izmišljena dramska oseba, dekle Klarica, je Egmontova velika ljubezen in sprva simbolizira ta tip svobode, a v sklepnem dejanju, ko se Egmont sooča z bližajočo se smrtjo, v njegovih sanjskih videnjih preraste v simbol svobode nasploh.  Goethe je glasbeno spremljavo predvidel že sam, dobrih dvajset let po nastanku »žaloigre v petih dejanjih« pa je Beethoven prejel povabilo dunajskega Burgtheatra, naj napiše izvirno glasbo za njeno uprizoritev. Skladatelj je naročilo z veseljem sprejel, saj je bila Goethejeva misel v soglasju z njegovimi političnimi stališči, ki so se še zaostrila, ko se je leta 1804 Napoleon oklical za cesarja Francije ter s tem dejanjem razočaral vse, vključno z Beethovnom, ki so v njem videli utelešenje demokratičnih idealov. V slovenščini je bil Egmont doslej uprizorjen dvakrat, obakrat v ljubljanski Drami, in sicer prvič leta 1896, drugič pa leta 1950; slednjo uprizoritev je režiral dr. Branko Gavella, ki je uporabil Beethovnovo glasbo, izvedeno v živo (orkester Slovenske filharmonije, dirigent Jakov Cipci). S to odločitvijo je bil Gavella skorajda izjema, saj so dramska gledališča čedalje redkeje uprizarjala integralno Goethejevo besedilo, pospremljeno z Beethovnovo glasbo. Posledica je bila, da je glasba zaživela samostojno življenje; v želji, da bi vendarle ostala povezana z Goethejevo igro, je nastalo več besedil, ki tvorijo vez med posameznimi točkami. Tovrstnih izvedb Beethovnove glasbe za Egmonta se je oprijela oznaka »oratorijske«. Za tokratno izvedbo je bilo izbrano vezno besedilo, ki sta ga leta 2019, pred 250-letnico Beethovnovega rojstva, za Beethovnov orkester iz Bonna pripravila dramaturg orkestra Tilmann Böttcher in znameniti dramski igralec Matthias Brandt, ki je besedilo tudi interpretiral. Svojo verzijo sta, drugače od drugih avtorjev, sestavila izključno iz navedkov Goethejeve igre, tako da sta jo primerno okrajšala in dramaturško uredila z mislijo, da bo Goethejevi zgodbi z lahkoto sledilo tudi poslušalstvo, ki mu njene podrobnosti niso popolnoma znane. Programska knjižica 2026/2027   Vstopnice:Redna cena: 29 €Upokojenci in invalidi: 21 €Študenti, dijaki: 7 € Družinska vstopnica: 26 € (odrasli), 7 € (otrok)