Koledar Dogodki
P pon
T tor
S sre
Č čet
P pet
S sob
N ned
23 dogodki,
AKUPARA INKUBATOR ROKODELSTVA, ZADRUŽNIŠTVA IN KULTURNE PRODUKCIJE
AKUPARA INKUBATOR ROKODELSTVA, ZADRUŽNIŠTVA IN KULTURNE PRODUKCIJE
S projektom AKUPARA vzpostavljamo inkubator rokodelstva/ oblikovanja, zadružništva in kulturne produkcije, namenjen povezovanju priseljencev, beguncev in uveljavljenih slovenskih ustvarjalcev/ oblikovalcev. Skozi tovrstno povezovanje promoviramo metode soustvarjanja in izmenjave veščin, ki so posledica migracij v preteklosti in sedanjosti. Procesi usposabljanj krepijo aktivno vključenost ter promovirajo pozitivno podobo migracij in njihov kulturni doprinos. Udeleženci usposabljanj so aktivno vključeni v zadružništvo kot orodje za krepitev ekonomske avtonomije in socialnih mrež, ki so ključne za premagovanje družbene izključenosti. Usposabljanje s področja kulturne produkcije je priložnost za kontekstualizacijo predmetov, artikulacijo zgodb in, posledično, soustvarjanje lastne medijske in javne podobe. S projektom uvajamo inovativne načine mreženja na vseh ravneh, pri čemer je v ospredju področje kulture. Odpiramo prostor za medkulturni dialog, omogočamo osebni stik med ljudmi različnih kultur in razvijamo kompetence za vstop na trg dela. Med cilji projekta je razvoj etične oblikovalske blagovne znamke. V projekt bo vključenih najmanj 45 priseljencev in beguncev. Večino aktivnosti izvajamo v Mariboru. Vodilni partner je Društvo Terra Vera v partnerstvu s CAAP, društvom Nagib in društvom Prostor Vmes ter širši podporni mreži (Kreativni center CzK, MAO, EPEKA, UGM, Društvo Odnos...). Koordinatorica projekta je Batavia Dalati.
https://www.terra-vera.org/si/akupara-inkubator
Dogodki bodo potekali v Kulturnem Inkubatorju, Tkalki - Caapu, UGM in Centru za kreativnost Maribor.
Usposabljanje je razdeljeno v tri glavne sklope:
1. SKLOP: RAZVOJ PROTOTIPOV rokodelskih/ OBLIKOVALSKIH IZDELKOV
Priseljenci in begunci v nova kulturna okolja prinašajo znanje, talente in veščine, ki ob ustrezni podpori lahko predstavljajo velik doprinos. Priseljence in begunce, ki so v Slovenijo prišli z izkušnjami, znanjem, talenti, in imajo ambicijo in željo po delu, povezujemo z uveljavljenimi rokodelci in oblikovalci. Lokalni mentorji z velikim posluhom za izročila matičnih kultur udeležencev njihove veščine razvijajo na način, ki je v večji meri prilagojen novemu okolju, njegovim poetikam in trendom, hkrati s tem pa udeleženci krepijo tudi kompetence na področju vstopa v področje dela v našem okolju. Navdih za ustvarjanje izdelkov udeleženci črpajo iz lastnih zgodb, ki odražajo realno podobo migracij in s tem ponujajo alternativno možnost populističnim podobam, ki jih krojijo množični mediji. Modul obsega 260 ur.
Mentorice in mentorji:
Maja Licul (Oblikovanje nakita)
Oloop (Vizualno pripovedovanje)
Prostor Vmes (Oblikovanje pohištva in notranje opreme)
Anja Slapničar (Unikatno oblikovanje keramike)
Nina Holc in Tomaž Tomljanović (Oblikovanje tekstilij)
2. SKLOP: ZADRUŽNIŠTVO
Skozi raznolike metode neformalnega učenja se udeleženci seznanjajo s temeljimi informacijami o zadružništvu in spoznavajo ključne razlike med kapitalskimi družbami in zadružnimi podjetji. Pridobivajo veščine preoblikovanja vrednot v elemente poslovnega modela/ zadruge, pri čemer je poudarek na medkulturnem dialogu in kontekstu vrednot v raznolikih okoljih. Na podlagi detekcije in analize lastnih vrednost udeleženci pridobivajo osnovna znanja in veščine na področju zadružništva. Hkrati bodo skozi projekt razvijajo novo zadrugo, kjer bodo v vodenem okolju udeleženi v razvoju družbeno inovativnega produkta. Modul obsega 60 ur.
Mentorice:
Luna Jurančič Šribar
3. SKLOP: KULTURNA PRODUKCIJA
Skozi usposabljanja s področja kulturne produkcije udeleženci ozaveščajo, da rokodelski izdelki niso zgolj estetski predmeti, pač pa so izrazni medij za prenos sporočil, s pomočjo katerih lahko priseljenci in begunci sami oblikujejo in artikulirajo svoje zgodbe (in zgodbe srečanj), s tem pa soustvarjajo in nadzorujejo lastno medijsko in javno podobo. Seznanjanje z lokalno kulturno dediščino ob obiskih kulturnih ustanov in med delom s samostojnimi ustvarjalci na področju kulture služi kot navdih pri ustvarjanju izdelkov ter način, na katerega se priseljenci in begunci umeščajo v novo okolje, si prisvajajo prostor in lokalne kulturne tradicije, hkrati pa nanjo gledajo iz drugačne, nove perspektive ter ta specifični pogled izrazijo v lastnih kreacijah. Eden izmed rezultatov tega sklopa bo postavitev 'Dnevna soba II', konceptualne razstavna postavitev, ki bo privabljala raznolika občinstva in se vzpostavljala kot prostor ustvarjalnih srečevanj med priseljenci, begunci in lokalnimi oblikovalci, rokodelci. Modul obsega 60 ur.
Mentorice in mentorji:
Petra Hazabent
Tomaž Tomljanović
Prostor Vmes
COPY OF »NA DESNI GA, NA LEVI NI – PRED NAMI SVETLI CILJ LEŽI«
COPY OF »NA DESNI GA, NA LEVI NI – PRED NAMI SVETLI CILJ LEŽI«
Razstava prikazuje predvsem boj za slovensko severno mejo na Štajerskem in vzhodnem Koroškem, na ozemlju, ki je bilo konec leta 1918 v Štajerskem obmejnem poveljstvu.
Atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija 1914 v Sarajevu je bil povod za začetek prve svetovne vojne. Z vojno so se razmere v državi poslabšale. Splošno pomanjkanje je država urejala z uvedbo tedenskih nakaznic za osnovna živila, kurjavo, čistila in podobno. Vojni obvezniki so morali v vojsko. Uvedba izjemnih zakonov je omejila politično življenje in državljanske pravice. Zaostrili so se odnosi med Nemci in Slovenci. Dogajali so se fizični napadi, hišne preiskave, ovaduštva in aretacije Slovencev, predvsem duhovnikov in učiteljev. Vladna in vojaška komisija, ki sta v letih 1917 in 1918 preverjali utemeljenost pritožb in interpelacij slovenskih poslancev v dunajski poslanski zbornici, sta ugotovili, da za preganjanje Slovencev ni bilo pravih razlogov.
Slovenski, hrvaški in srbski poslanci so 30. maja 1917 z Majniško deklaracijo v dunajski poslanski zbornici zahtevali ustanovitev samostojne države, pod habsburško dinastijo. Poslanska izjava je izzvala močno deklaracijsko gibanje (zbiranje podpisov za izjavo, množična zborovanja…). Nemci so proti deklaraciji protestirali, prirejali svoja ljudska zborovanja (Volkstage) in 25. maja 1918 organizirali sprejem pri cesarju Karlu. Cesar jim je zagotovil, da slovenske dežele ne bodo vključene v jugoslovansko državo.
Neposredne priprave za prevrat so se začele z ustanovitvijo Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro 16. avgusta 1918 v Ljubljani. Za Maribor je bila pomembna ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko 26. septembra 1918. Za predsednika je bil izbran dr. Karel Verstovšek, za podpredsednika pa dr. Franjo Rosina. V Zagrebu je bil 5. ali 6. oktobra ustanovljen Narodni svet (Narodno vijeće) Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (Države SHS). Za predsednika je bil imenovan dr. Anton Korošec. V Zagrebu in Ljubljani je bila 29. oktobra 1918 razglašena ustanovitev Države SHS, pod vodstvom Narodnega vijeća v Zagrebu, za slovenski del države je bila 31. oktobra 1918 ustanovljena Narodna vlada SHS v Ljubljani. Njen predsednik je bil Josip vitez Pogačnik.
Prvega novembra 1918. je Narodni svet prevzel okrajna glavarstva na slovenskem Štajerskem, major Rudolf Maister pa je odstavil mariborskega vojaškega poveljnika in prevzel vojaško oblast v Mariboru in na slovenskem Štajerskem. Narodni svet mu je podelil generalski čin. General Maister je takoj odslovil tuje vojake in ustanovil slovensko vojsko. Postavljeni so bili prvi temelji za slovenski Maribor. Mestna občina je še bila v nemških rokah. Svet Mestne občine Maribor je 30. oktobra 1918 sprejel sklep, da je Maribor s širšim zaledjem sestavni del nove države Nemške Avstrije. S soglasjem Narodnega sveta in generala Maistra je Mestna občina 3. novembra 1918 ustanovila varnostno stražo (Schutzwehr – Zelena garda). Mariborski občinski svet je 12. novembra na razširjeni seji proslavil ustanovitev Republike Nemške Avstrije in ponovno sprejel sklep, da je Maribor njen sestavni del. Povezal se je s socialnimi demokrati in v razširjeni občinski svet vključil deset njihovih članov. S tem se je mariborsko socialnodemokratsko delavstvo odločno opredelilo za Nemško Avstrijo.
General Maister se je zavedal, da mora okrepiti svojo slovensko vojsko, če hoče obraniti Maribor. Odločil se je za mobilizacijo. Zbralo se je toliko slovenskih vojakov, da je bil 21. novembra 1918 ustanovljen Mariborski pešpolk. Že 23. novembra 1918 je general Maister s skrbno premišljeno akcijo razorožil Schutzwehr. S tem so se Slovenci v Mariboru toliko okrepili, da so lahko prevzeli sodišče, pošto, železnico, nekatere šole, orožništvo in 2. januarja 1919 še mestno upravo. Prišlo je do velike stavke nemških uradnikov in delavcev, ki je trajala od 29. novembra do 14. decembra 1918. Konec novembra in v začetku decembra je slovenska vojska brez večjega odpora zasedla kraje ob narodnostni meji od Radgone do Velikovca, nato pa začela prodirati proti Celovcu. Po porazih pri Grabštanju, 15. decembra 1918, in v Labotski dolini je slovenski vojski severno od Drave uspelo obraniti le velikovško mostišče.
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov se je 1. decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Združitev so v Mariboru proslavili 15. decembra 1918.
Dne 27. januarja 1918 so Nemci organizirali velike demonstracije, da bi dokazali ameriški delegaciji, ki jo je vodil podpolkovnik Sherman Miles, da je Maribor nemško mesto. Demonstracije so se končale z neredi in s streljanjem na Glavnem trgu. Ubitih je bilo devet demonstrantov.
Ob narodnostni meji so bili spopadi v Lučanah 14. januarja 1919, pri Radgoni v začetku februarja 1919 in pri Soboti 12. marca 1919. Po spopadih pri Radgoni so bila v Mariboru pogajanja med graško in ljubljansko deželno vlado. 13. februarja 1919 je bila podpisana Mariborska pogodba, ki je določala razmejitveno črto, veljavno do podpisa mirovne pogodbe. Mirovna konferenca v Parizu je to črto z majhnimi spremembami potrdila za državno mejo.
Na mirovni konferenci v Parizu je o mejah odločal Vrhovni svet, ki so ga sestavljali najvišji predstavniki Združenih držav Amerike, Francije, Velike Britanije, Italije in Japonske. Delegacijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so sestavljali Nikola Pašić, dr. Ante Trumbić, dr. Milenko Vesnić in Ivan Žolger. Formalno je bila to delegacija Srbije. Na štajerskem mejnem odseku je sprva kazalo, da bo Kraljevina SHS dobila vse ozemlje, ki ga je zasedla Maistrova vojska. Toda avstrijska delegacija je s pomočjo italijanske prepričala Vrhovni svet, da je 25. avgusta 1919 določil plebiscit tudi na štajerskem mejnem odseku, in to v mejah, ki jih je predlagala Avstrija. Delegacija Kraljevine SHS je s podporo francoske delegacije uspela prepričati Vrhovni svet, da je 29. avgusta dokončno odklonil plebiscit in sporno ozemlje dodelil Kraljevini SHS, le Radgono je dobila Avstrija. Mirovna pogodba z Avstrijo je bila podpisana 10. septembra 1919 v Saint – Germainu.
MARIBOR JE SVOBODEN
MARIBOR JE SVOBODEN
Nemška vojska se je iz večine krajev severovzhodne Slovenije umaknila 8. ali 9. maja 1945. Neposrednih bojev za Maribor ni bilo. Osvobojen je bil v okviru sklepnih operacij za osvoboditev Slovenije in Jugoslavije. Člani komande mesta pod vodstvom Štefana Pavšiča so v Maribor prispeli v večernih urah 8. maja. Prevzeli so vojaško oblast, civilno oblast pa mestni odbor Osvobodilne fronte. V jutranjih urah 9. maja 1945 so mesto zapustile zadnje okupatorjeve vojaške enote. Z njimi so se umaknili tudi pripadniki okupatorjevih oblasti ter njihovi pomagači, tako Slovenci kot Nemci. Ob umiku čez dravski most so posadke oddelka nemških tankov streljale na ljudi, ki so se pričeli zbirati na ulicah, na bolgarske vojake in po hišah, kjer so vihrale slovenske zastave. Padle so še zadnje žrtve, trije civilisti in bolgarski častnik, bilo pa je tudi več ranjenih. Konec vojne so ljudje pričakali z veliko radostjo.
V dopoldanskih urah, 9. maja 1945, so v mesto prispele enote 1. bolgarske armade in predstavniki Rdeče armade, v popoldanskih urah pa aktivisti s Pohorja in Kozjaka. Ker v bližini tedaj ni bilo nobene večje partizanske enote, Mariborčani 9. maja niso doživeli slavnostnega vkorakanja partizanov. Šele naslednje jutro so v mesto vkorakali najprej borci Prekmurske brigade, kasneje pa enote 51. vojvodinske divizije 3. jugoslovanske armade in borci Zidanškove brigade.
»Maribor je doživel svojo osvoboditev precej drugače kot druga slovenska in jugoslovanska mesta. Bil je prikrajšan za tisto veliko enkratno množično doživetje osvoboditve, ko zarajajo osvoboditelji z zatiranim prebivalstvom …« je zapisal Mirko Fajdiga. Velika proslava osvoboditve, ki se je je udeležilo nekaj tisoč Mariborčanov, je bila na Trgu svobode šele v nedeljo, 13. maja 1945. Proslave osvoboditve so bile tudi v drugih krajih.
OD KOD PRIHAJAM? KDO SEM? KAM GREM?
OD KOD PRIHAJAM? KDO SEM? KAM GREM?
V predstavitvenem filmu Vrhunci stalne razstave: Od kod prihajam? Kdo sem? Kam grem?, izpostavljamo nekatere najzanimivejše muzejske predmete, ki so na svojstven način zaznamovali zgodovino Štajerske. V filmu je moč videti raznolikost muzejskih zbirk, ki jih hrani Pokrajinski muzej Maribor. Sprehodite se lahko od arheološke in etnološke zbirke do zbirke pohištva, likovne umetnosti, zbirke mode, orožja in obrti, med predmeti pa si lahko ogledate figurico vepra iz 1.stol. pr. n. št., lekarniško tehtnico iz 2. pol. 19.stol., pečatnik mesta Maribor iz ok. l. 1300, lomilec mečev iz 17.stol., sedežno garnituro iz sredine 18. stol., portret Antona Martina Slomška, kapo Rudolfa Maistra, uniformo maršala Josipa Broza Tita, steklenico priljubljene pijače Ora in mnoge druge zanimive predmete, ki govorijo o zgodovini Štajerske. Izbrane predmete lahko vidite na že obstoječi stalni razstavi ter v novih razstavnih prostorih, ki bodo postavljeni na ogled.
MARIBOR JE NAŠ!
MARIBOR JE NAŠ!
Z nastankom jugoslovanske države je Maribor postal pomembno obmejno mesto. Predstavljal je severozahodna vrata Jugoslavije v svet. Mesto je postalo prometna os med Alpami in Beogradom ter ostalim Balkanom kot tudi med Dunajem in Trstom.
Leta 1910 je v Mariboru živelo 27.994 prebivalcev v 1269 stanovanjskih objektih. Leta 1921 se je število prebivalcev povečalo na 30.739 prebivalcev, stanovanjskih poslopij v mestu pa je bilo že 1455. Ob zadnjem štetju prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji leta 1931 je v Mariboru živelo 33.921 ljudi, število stanovanjskih nepremičnin pa je naraslo na 1834. Kot nov dejavnik mariborskega prebivalstva so med letoma 1918 in 1941 nastopili Primorci, ki so jugoslovanskemu Mariboru s svojo značajsko neposrednostjo vtisnili nov pečat.
Med januarjem 1919 in aprilom 1921 so mestno upravo v Mariboru vodili vladni komisarji dr. Vilko Pfeifer, nato pa dr. Josip Leskovar in za njim še Ivo Poljanec. Prve občinske volitve so bile razpisane za 26. april 1921. Največ glasov so prejeli socialisti, iz njihovih vrst so izvolili tudi župana Viktorja Grčarja. Spodnještajerski Nemci se prvih občinskih volitev v Mariboru niso udeležili. Izid prvih občinskih volitev v Mariboru in okoliških občinah, kjer so tudi zmagali socialisti, je bil precej drugačen kot v drugih slovenskih občinah.
Druge občinske volitve so bile 21. septembra 1924. Klerikalci Slovenske ljudske stranke in liberalci Jugoslovanske demokratske stranke so skupaj z Narodno socialistično stranko nastopili na občinskih volitvah v Mariboru kot Narodni blok. Samostojno so šli na volitve mariborski Nemci z Domačo gospodarsko stranko. Narodni blok je na drugih občinskih volitvah dobil 32 mandatov. Nemci in socialistična stranka so vsak dobili po štiri mandate v občinskem odboru, komunistična delavska skupina pa en mandat. Novi župan je postal predstavnik Slovenske ljudske stranke dr. Josip Leskovar.
Zadnje občinske volitve med obema vojnama so bile leta 1927. S 14 mandati je zmagala Slovenska ljudska stranka, takoj za njo so bili socialisti z 12 mandati. Šest mandatov je dobila Jugoslovanska demokratska stranka, pet pa Domača gospodarska stranka Nemcev. Mestni svet je 24. januarja 1928 za župana izvolil dr. Alojzija Juvana iz vrst Slovenske ljudske stranke. V zadnjem izvoljenem občinskem odboru so kot mestni odborniki sedeli že vsi bodoči župani in podžupani (dr. Alojzij Juvan in Franjo Žebot iz Slovenske ljudske stranke ter dr. Franjo Lipold iz Jugoslovanske demokratske stranke).
Ob uvedbi kraljeve šestojanuarske diktature leta 1929 je bil razpuščen tudi mestni občinski svet. Že čez nekaj dni je veliki župan Mariborske oblasti postavil novo občinsko upravo z županom dr. Alojzijem Juvanom. Kasneje ga je nasledil liberalec dr. Franjo Lipold. Do konca Kraljevine Jugoslavije mestna občina ni mogla imeti drugačne politične usmeritve, kot je bila tista v državi.
Zadnja, največja sprememba v sestavi organov mestne občine, se je zgodila jeseni 1935, ob spremembi vlade v Beogradu, ko je postal ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen iz Slovenske ljudske stranke. Takrat so v Mariboru mestno občino z večino mestnih svetnikov prevzeli pristaši klerikalne stranke. Župan je ponovno postal dr. Alojzij Juvan, podžupan pa Franjo Žebot.
Med letoma 1918 in 1941 je na upravni razvoj mestne občine negativno vplivalo dejstvo, da je Maribor proti svoji volji, kot edina mestna občina v Jugoslaviji, ostajal v občinskih mejah, ki jih je določil zakon o občinah iz leta 1850. Njegova predmestja so še naprej ostajala samostojne občine.
PRVI DOTIK – VIRTUALNI OGLED
PRVI DOTIK – VIRTUALNI OGLED
V čas izza spomina nas vodi arheološka razstava Prvi dotik. Okrog 1000 izbranih predmetov iz različnih materialov priča o gostoti poselitve in bivanjski kulturi, načinu življenja in pokopnih običajih, materialni in duhovni kulturi ter socialnih in ekonomskih razmerah v času od mlajše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka. Makete rekonstruiranih bivališč ponujajo vpogled v način življenja skozi različna obdobja. Stičišča vzporejajo dogajanja in najdbe našega prostora s širšim slovenskim in svetovnim prostorom. Odkritja in arheološka raziskovanja na terenu so predstavljena s pomočjo projekcije.
Virtualni ogled: https://museum-mb.si/virtualni-vodnik-po-muzeju/
VILA OB PARKU
VILA OB PARKU
Kdo so bili Scherbaumi? Kje je Scherbaumova vila in kje Scherbaumov dvor? Kaj so Scherbaumi počeli? Kaj se je v vili dogajalo v času prve svetovne vojne? Vse to in še več lahko najdete na naši novi stalni razstavi.
ZAČETKI
ZAČETKI
Razstava prikazuje začetke muzejstva v Mariboru in njegov razvoj v Pokrajinski muzej Maribor od leta 1896 do 2003. Je v prostoru, kjer so ohranjene freske Mateja Sternena iz leta 1940, ki jih je naslikal za tedanjo restavracijo Grajska klet. Rekonstruiran je del prve muzejske razstave iz leta 1903, muzejske zbirke pa so predstavljene kot temelj muzejskega dela. V njih zbrana dediščina definira muzej kot bazo podatkov o kulturnozgodovinski identiteti prostora in posameznika. Vpetost mariborskega muzejstva v obči razvoj muzejev je prikazana na tekaču, kjer so zabeleženi izbrani dogodki v zgodovini muzejstva.
SCHERBAUMOV SALON
SCHERBAUMOV SALON
Novembra 2007 je bilo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor odprtje Scherbaumovega salona, prve sobe nove stalne razstave. Scherbaumov salon je posvečen družini Scherbaum. Prav oni so zgradili stavbo oziroma vilo, v kateri danes domuje Muzej narodne osvoboditve Maribor.
Salon, kot prva soba nove stalne razstave, služi predstavitvi življenja v Mariboru na prelomu 19. v 20. stoletje ter nacionalnih trenj v mestu.
Idejno zasnovo postavitve je oblikoval Marijan Rafael Loboda. S stilskim pohištvom in primerno dekoracijo smo muzejski hiši nadeli sijaj, s katerim so se ponašale vile ob koncu 19. stoletja. Salon je zamišljen in oblikovan tako, da deluje kot razstavni prostor, hkrati pa je namenjen organizaciji predavanj, srečanj, okroglih miz, sprejemov itd.
ZGODOVINA FOTOGRAFIJE IN FOTOGRAFSKE TEHNIKE
ZGODOVINA FOTOGRAFIJE IN FOTOGRAFSKE TEHNIKE
Človeštvo že vse od začetka spremlja želja po dokazovanju in razumevanju sveta, ki nas obdaja. Zagotovo so si ljudje marsikdaj želeli, da bi lahko določen trenutek ujeli v sliko, ki bi obstala za vekomaj. Želja se je iz nekdaj neverjetnega in prek številnih poskusov razvila ne le v umetnost, ampak v industrijo, v kateri dela več milijonov ljudi po vsem svetu.
Z izrazom fotografija opisujemo celoto postopkov, s katerimi brez čopiča ali svinčnika naredimo realistične in trajne podobe na materialu.
Začetki fotografije segajo daleč v preteklost. Vse se je začelo s camero obscuro. Izraz, dobesedno temna soba, označuje optični pojav, pri katerem se obrnjena slika osvetljenega predmeta skozi točkasto odprtino temnega prostora projicira na nasprotno steno. Kitajski filozof Mo-Ti je camero obscuro omenjal že v 5. stoletju pr. n. š., slavni grški učenjak pa je o njej poročal stoletje kasneje. Okoli leta 1500 pa je camero obscuro opisal Leonardo da Vinci in jo primerjal s človeškim očesom.
Leta 1550 je Girolamo Cardano povečal ostrino in svetlost slik z uporabo bikonveksne leče, leta 1568 pa je Daniele Barbaro izboljšal lastnosti upodabljanja s camero obscuro z vgradnjo zaslonk. Skoraj 100 let kasneje, leta 1646, je Atanazij Kircher opisal prenosno camero obscuro, leta 1685 pa Johann Zahn zasnoval zrcalnorefleksno camero obscuro.
Hiter razvoj fotografije se je začel šele v 19. stoletju. Leta 1802 je Thomas Wedgwood delal fotografske poskuse s papirjem in usnjem, ki sta bila prepojena s srebrovim nitratom, vendar nastalih slik ni znal ohraniti. Prva trajna fotografija iz leta 1827, »Pogled z okna posestva La Gras pri Saint-Loup-de-Varennes«, je nastala tako, da je Joseph Nicéphore Niépce kositrne plošče, prevlečene z bitumensko smolo, v cameri obscuri osvetljeval 8 ur.
Leta 1829 sta Niépce in Louis Jacques Mande Daguerre sklenila partnersko pogodbo za razvoj fotografije, leta 1835 pa je Daguerre odkril nastajanje latentne slike na posrebreni bakreni plošči, ki je bila izpostavljena hlapom joda in jo je bilo mogoče razviti s hlapi živega srebra – dagerotipija. Francoska vlada je odkupila Daguerrov izum in ga dala brezplačno na voljo svetovni javnosti.
Angleški izumitelj William Fox Talbot je naredil še korak dlje in ustvaril negativ. Postopek je imenoval kalotipija, vendar ga poznamo tudi pod imenom talbotipija.
1839 je angleški astronom John Herschell izumil način, kako fiksirati sliko: potopimo jo v raztopino kuhinjske soli. Istega leta je prvi uporabil termin fotografija, uveljavil pa je tudi termina pozitiv in negativ.
Slovenec Janez Puhar je leta 1843 odkril postopek fotografiranja na stekleno ploščo – heliotipija. Postopek se ni uveljavil, ker je bil nevaren zdravju.
Abel Niépce de Saint Victor je leta 1847 v kalotipiji papir nadomestil s steklom. V uradnih krogih velja za izumitelja fotografije na steklo.
Leta 1851 je Frederick Scott Archer predstavil svoj postopek z mokrim kolodijem – ferotipija ali tintipija. Stekleno ploščo je premazal z raztopino kolodija in jo še mokro izpostavil sončni svetlobi. Slika je bila ostra. Adolphe Martin je leta 1853 namesto stekla uporabil temno lakirano kositrno ploščo.
Prva barvna fotografija je nastala leta 1861, posnel pa jo je James Clark Maxwell, ki je dokazal, da je z mešanjem modre, rdeče in zelene mogoče dobiti katerokoli barvo svetlobe iz vidnega spektra.
Okoli leta 1880 je Richard Leach Meadox namesto mokrega kolodija kot medij uporabil želatino, ki je srebrove soli obdržala na steklu. Charles Bennet je naredil prvo suho želatinasto ploščo, ki je omogočila napredek in dokončno izpodrinila mokro kolodijsko ploščo. Leta 1887 je Hannibal Goodwin kot nosilec svetločutnih slojev uporabil prozoren in gibljiv celuloidni film.
Fotografiranje pa je bilo kljub vsemu še vedno zapleten postopek, vse do leta 1888, ko je George Eastman patentiral prvo boks kamero, ki je vključevala film v zvitku. Že leta 1890 je podjetje Kodak dalo na trg prvi fotoaparat, imenovan Brownie.
Otto Barnack je leta 1913 zasnoval prafotoaparat Leica za 35-milimeterske filme in leta 1925 se je začela velikoserijska proizvodnja njegovega naslednika. Leta 1929 je na tržišče prišel zrcalnorefleksni fotoaparat Rolleiflex.
Leta 1935 je družba Kodak razvila prvi barvni diapostopek, enako je leta 1936 naredila družba Agfa. Še istega leta je družba IHAGEE Dresden predstavila enooki zrcalnorefleksni fotoaparat Kine Exakta. Leta 1939 je bil izdelan najmanjši fotoaparat Minox, družba Agfa pa je predstavila barvni postopek negativ-pozitiv.
Leta 1947 je Edwin Land odkril črno-beli polaroidni postopek, 1969 pa sta Willard Boyle in George E. Smith izumila senzor CCD.
Leta 1972 je Willis Adcock patentiral digitalni fotoaparat, leta 1975 pa je Steven Sasson patentiral prototip digitalne kamere. Leta 1989 je Sony predstavil prvi digitalni fotoaparat Promavica MVC – 5000.
ARS PHARMACEUTICA – UMETNOST LEKARNIŠTVA – VIRTUALNI OGLED
ARS PHARMACEUTICA – UMETNOST LEKARNIŠTVA – VIRTUALNI OGLED
Razstava prikazuje rekonstrukcijo historične lekarne s konca 19. stoletja. Predstavljeni so prodajni prostor lekarne (oficina), z originalnimi lekarniškimi omarami in stojnicami ter recepturno mizo, lekarniški laboratorij z opremo za izdelavo zdravil in materialka (skladišče za surovine). Posebej so izpostavljeni predmeti iz nekdanjih samostanskih lekarn v Olimju in Slovenski Bistrici ter iz nekdanjih štajerskih mestnih lekarn. Razstavljena je tudi lekarniška knjiga s konca 16. stoletja. Na ogled so rastlinske droge, ki jih obiskovalci lahko primejo in povohajo, izvedo pa tudi o zlorabi drog.
Virtualni ogled: https://museum-mb.si/virtualni-vodnik-po-muzeju/
MED BLIŠČEM IN BEDO SREDNJEGA VEKA – VIRTUALNI OGLED
MED BLIŠČEM IN BEDO SREDNJEGA VEKA – VIRTUALNI OGLED
Razstava niza posamezne strukture in pojave iz obdobja od srednjega veka do začetka 18. stoletja v Mariboru in okolici (trgovanje, obrambo, vero, kugo, požare, mestno oblast, obrti). Razen muzealij jih pojasnjujejo makete, rekonstruirana sta ambienta dimnice in gostilne, obiskovalci lahko oblečejo viteški oklep… Razstava je v pritličju bastije, mestnega obrambnega stolpa iz sredine 16. stoletja, zgrajenega pod vodstvom arhitekta Domenica dell’Allia. Prikazano je protiturško obrambno utrjevanje na Štajerskem in v Slavoniji pod vodstvom omenjenega arhitekta, razstavljeno pa je tudi starejše orožje iz muzejske zbirke.
Virtualni ogled: https://museum-mb.si/virtualni-vodnik-po-muzeju/
PST! MARIBOR 1941 – 1945
PST! MARIBOR 1941 – 1945
Stalna razstava pst! Maribor 1941-1945 izhaja iz tradicije Muzeja narodne osvoboditve Maribor, vendar pa smo izbrali nov pristop k obravnavanju tematike. Želimo biti muzej, ki obiskovalce nagovarja na način, ki jim je blizu, ga razumejo in sprejemajo.
Obiskovalci bodo na razstavi seznanjeni z vsemi pomembnimi zgodovinskimi dejstvi, hkrati pa želimo, da po ogledu razstave razmišljajo - o tem, kaj se zgodi, če nekdo samovoljno potepta človekove temeljne pravice in zakaj si moramo prizadevati, da se kaj takega nikoli več ne bi zgodilo.
Razstava prikazuje grozote, ki so se v Mariboru in njegovi okolici dogajale v času 2. svetovne vojne. V zadnjih letih pred vojno je bil Maribor izpostavljen načrtnemu ponemčevanju, ki ga je izvajala nacistično usmerjena nemška manjšina organizirana v Švabsko-nemški kulturni zvezi (Kulturbund).
Tik pred vojno je na območju poznejšega okupacijskega okrožja Maribor mesto živelo 7.251 Nemcev.
Med vojno je življenje izgubilo 2.671 oseb (4,8 % prebivalstva); v partizanskih enotah pade 319 oseb; v nemški vojski pade 700 oseb; v bombnih napadih je ubitih 484 oseb; v izgnanstvu umre 176 oseb; v koncentracijskih taboriščih umre 157 oseb; ustreljenih talcev je bilo 178; v vermanšaftu pade 55 oseb; »črna roka« ubije 5 oseb; številni med vojno izginejo na nepojasnjen način.
Na območju Maribora so povojna grobišča s približno 12.000 žrtvami v tankovskem jarku v Bohovskem gozdu med Teznim in Miklavžem, pri Mariborskem otoku, na območju kompleksa nekdanjega TAM-a ter v Radvanju pod Pohorjem.
SVET NA DLANI
SVET NA DLANI
Po zaključku razstave Svet na dlani v Kinu Partizan je bila razstava delno prenesena in postavljena kot stalna razstava v gradu v komunikacijskih prostorih med etažama bastije. Zbirka, ki sicer zajema nekaj več kot 40.000 figuric je bila najverjetneje zasebna last mariborskega oficirja Otta pl. Gariboldija. Figure izvirajo iz časa od konca 17. do prve tretjine 20. stoletja in sestavljajo največjo tovrstna zbirko na območju Jugovzhodne Evrope, kar jo postavlja ob bok najpomembnejšim evropskim muzejem v Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji in Veliki Britaniji, ki hranijo kositrne figure. Razstavljene miniaturne kositrne in svinčene figure so bile priljubljena igrača med premožnejšim meščanstvom.
»NA DESNI GA, NA LEVI NI – PRED NAMI SVETLI CILJ LEŽI«
»NA DESNI GA, NA LEVI NI – PRED NAMI SVETLI CILJ LEŽI«
Razstava prikazuje predvsem boj za slovensko severno mejo na Štajerskem in vzhodnem Koroškem, na ozemlju, ki je bilo konec leta 1918 v Štajerskem obmejnem poveljstvu.
Atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija 1914 v Sarajevu je bil povod za začetek prve svetovne vojne. Z vojno so se razmere v državi poslabšale. Splošno pomanjkanje je država urejala z uvedbo tedenskih nakaznic za osnovna živila, kurjavo, čistila in podobno. Vojni obvezniki so morali v vojsko. Uvedba izjemnih zakonov je omejila politično življenje in državljanske pravice. Zaostrili so se odnosi med Nemci in Slovenci. Dogajali so se fizični napadi, hišne preiskave, ovaduštva in aretacije Slovencev, predvsem duhovnikov in učiteljev. Vladna in vojaška komisija, ki sta v letih 1917 in 1918 preverjali utemeljenost pritožb in interpelacij slovenskih poslancev v dunajski poslanski zbornici, sta ugotovili, da za preganjanje Slovencev ni bilo pravih razlogov.
Slovenski, hrvaški in srbski poslanci so 30. maja 1917 z Majniško deklaracijo v dunajski poslanski zbornici zahtevali ustanovitev samostojne države, pod habsburško dinastijo. Poslanska izjava je izzvala močno deklaracijsko gibanje (zbiranje podpisov za izjavo, množična zborovanja…). Nemci so proti deklaraciji protestirali, prirejali svoja ljudska zborovanja (Volkstage) in 25. maja 1918 organizirali sprejem pri cesarju Karlu. Cesar jim je zagotovil, da slovenske dežele ne bodo vključene v jugoslovansko državo.
Neposredne priprave za prevrat so se začele z ustanovitvijo Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro 16. avgusta 1918 v Ljubljani. Za Maribor je bila pomembna ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko 26. septembra 1918. Za predsednika je bil izbran dr. Karel Verstovšek, za podpredsednika pa dr. Franjo Rosina. V Zagrebu je bil 5. ali 6. oktobra ustanovljen Narodni svet (Narodno vijeće) Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (Države SHS). Za predsednika je bil imenovan dr. Anton Korošec. V Zagrebu in Ljubljani je bila 29. oktobra 1918 razglašena ustanovitev Države SHS, pod vodstvom Narodnega vijeća v Zagrebu, za slovenski del države je bila 31. oktobra 1918 ustanovljena Narodna vlada SHS v Ljubljani. Njen predsednik je bil Josip vitez Pogačnik.
Prvega novembra 1918. je Narodni svet prevzel okrajna glavarstva na slovenskem Štajerskem, major Rudolf Maister pa je odstavil mariborskega vojaškega poveljnika in prevzel vojaško oblast v Mariboru in na slovenskem Štajerskem. Narodni svet mu je podelil generalski čin. General Maister je takoj odslovil tuje vojake in ustanovil slovensko vojsko. Postavljeni so bili prvi temelji za slovenski Maribor. Mestna občina je še bila v nemških rokah. Svet Mestne občine Maribor je 30. oktobra 1918 sprejel sklep, da je Maribor s širšim zaledjem sestavni del nove države Nemške Avstrije. S soglasjem Narodnega sveta in generala Maistra je Mestna občina 3. novembra 1918 ustanovila varnostno stražo (Schutzwehr – Zelena garda). Mariborski občinski svet je 12. novembra na razširjeni seji proslavil ustanovitev Republike Nemške Avstrije in ponovno sprejel sklep, da je Maribor njen sestavni del. Povezal se je s socialnimi demokrati in v razširjeni občinski svet vključil deset njihovih članov. S tem se je mariborsko socialnodemokratsko delavstvo odločno opredelilo za Nemško Avstrijo.
General Maister se je zavedal, da mora okrepiti svojo slovensko vojsko, če hoče obraniti Maribor. Odločil se je za mobilizacijo. Zbralo se je toliko slovenskih vojakov, da je bil 21. novembra 1918 ustanovljen Mariborski pešpolk. Že 23. novembra 1918 je general Maister s skrbno premišljeno akcijo razorožil Schutzwehr. S tem so se Slovenci v Mariboru toliko okrepili, da so lahko prevzeli sodišče, pošto, železnico, nekatere šole, orožništvo in 2. januarja 1919 še mestno upravo. Prišlo je do velike stavke nemških uradnikov in delavcev, ki je trajala od 29. novembra do 14. decembra 1918. Konec novembra in v začetku decembra je slovenska vojska brez večjega odpora zasedla kraje ob narodnostni meji od Radgone do Velikovca, nato pa začela prodirati proti Celovcu. Po porazih pri Grabštanju, 15. decembra 1918, in v Labotski dolini je slovenski vojski severno od Drave uspelo obraniti le velikovško mostišče.
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov se je 1. decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Združitev so v Mariboru proslavili 15. decembra 1918.
Dne 27. januarja 1918 so Nemci organizirali velike demonstracije, da bi dokazali ameriški delegaciji, ki jo je vodil podpolkovnik Sherman Miles, da je Maribor nemško mesto. Demonstracije so se končale z neredi in s streljanjem na Glavnem trgu. Ubitih je bilo devet demonstrantov.
Ob narodnostni meji so bili spopadi v Lučanah 14. januarja 1919, pri Radgoni v začetku februarja 1919 in pri Soboti 12. marca 1919. Po spopadih pri Radgoni so bila v Mariboru pogajanja med graško in ljubljansko deželno vlado. 13. februarja 1919 je bila podpisana Mariborska pogodba, ki je določala razmejitveno črto, veljavno do podpisa mirovne pogodbe. Mirovna konferenca v Parizu je to črto z majhnimi spremembami potrdila za državno mejo.
Na mirovni konferenci v Parizu je o mejah odločal Vrhovni svet, ki so ga sestavljali najvišji predstavniki Združenih držav Amerike, Francije, Velike Britanije, Italije in Japonske. Delegacijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so sestavljali Nikola Pašić, dr. Ante Trumbić, dr. Milenko Vesnić in Ivan Žolger. Formalno je bila to delegacija Srbije. Na štajerskem mejnem odseku je sprva kazalo, da bo Kraljevina SHS dobila vse ozemlje, ki ga je zasedla Maistrova vojska. Toda avstrijska delegacija je s pomočjo italijanske prepričala Vrhovni svet, da je 25. avgusta 1919 določil plebiscit tudi na štajerskem mejnem odseku, in to v mejah, ki jih je predlagala Avstrija. Delegacija Kraljevine SHS je s podporo francoske delegacije uspela prepričati Vrhovni svet, da je 29. avgusta dokončno odklonil plebiscit in sporno ozemlje dodelil Kraljevini SHS, le Radgono je dobila Avstrija. Mirovna pogodba z Avstrijo je bila podpisana 10. septembra 1919 v Saint – Germainu.
ZORA PLEŠNAR – RETROSPEKTIVA
ZORA PLEŠNAR – RETROSPEKTIVA
Zora Plešnar – retrospektiva
UGM, Strossmayerjeva 6
19. april – 4. avgust 2019
otvoritev: 19. april 2019, 19.00
kustosinja razstave: Andreja Borin
razstavo bo odprl: Stojan Kerbler, mojster fotografije
Umetnostna galerija Maribor s ponosom predstavlja prvo pregledno razstavo fotografij Zore Plešnar (1925), najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Fotoklubu Maribor se je pridružila leta 1968 in dve leti pozneje − kot edina ženska − sodelovala na prelomni razstavi fotografske skupine Mariborski krog, ki si je prizadevala za avantgardni modernizem. V okolju odličnih fotografov (Ivan Dvoršak, Zmago Jeraj, Janko Jelnikar, Branimir Jerneić, Stojan Kerbler) je Zora Plešnar že s svojim prvim ciklom Mimo uveljavila suveren avtorski izraz. V tri desetletja trajajočem delovanju je slovensko fotografijo obogatila z odličnimi črno-belimi cikli: Mimo, Nad oblaki, Odsevi, Praznovanje, Terelj in Rojstvo mesta / Novi Beograd. Njene fotografske podobe so povzdignjene v nadrealno, prividno, imaginarno, sanjsko. Realni tukaj in zdaj njenih odsevov, oblakov, hribov ali mesta v nastajanju je univerzalen in brezčasen, v dotiku s sanjsko razsežnostjo, ki prosto prehaja med zunanjo podobo in notranjim doživljanjem. Obenem se je vseskozi posvečala tudi portretom, kjer se je polno izrazila njena topla, komunikativna narava in naklonjenost do otrok. Cikel Otroštvo s svojo neposrednostjo in pristnostjo tako nesporno predstavlja vrh njene portretne fotografije.
VABLJENI!
IZ UMETNIŠKE IN DOKUMENTARNE ZAPUŠČINE BOGA ČERINA V UKM
IZ UMETNIŠKE IN DOKUMENTARNE ZAPUŠČINE BOGA ČERINA V UKM
V preteklem letu smo v Univerzitetni knjižnici Maribor od dedičev dobili v dar zajeten izbor portretne, reporterske in umetniške fotografije mojstra Boga Čerina (1947-2017). S pregledno poletno domoznansko razstavo bomo v treh razstaviščih UKM razgrnili del gradiva iz njegove dragocene zapuščine. Avtorica razstav je Gabrijela Kolbič.
Knjižno razstavišče
DOKUMENTARNA, REPORTERSKA FOTOGRAFIJA IN DOKUMENTARNO GRADIVO
Likovno razstavišče
AKTI
Avla
PORTRETI
Odprtje: četrtek, 20. junij, 17.00
Govorniki: dr. Zdenka Petermanec, ravnateljica UKM, Matej Peljhan, Fotografska zveza Slovenije in Branimir Ritonja v imenu Fotokluba Maribor.
Umetniški program: No Name Blues Band
Na ogled od 20. junija do 31. avgusta.
POLETNA JOGA V PARKU V MARIBORU
POLETNA JOGA V PARKU V MARIBORU
Privoščite si odklop z vadbo joge na prostem, ki bo v poletnih mesecih potekala v mariborskem mestnem parku.
Vadba bo vsak četrtek, 18.00-19.00 na osrednji jasi, južno od otroških igral pri t. i. hribčku (Izjema sta 20. in 28. 6., ko bo vadba zaradi Festivala Lent na zelenici za Tremi ribniki.). Pričnemo v četrtek, 20. 6.
Vadbi se lahko pridruži kdorkoli, saj so izbrane vaje primerne za vsakogar in ne zahtevajo posebnega predznanja. Potrebujete le ohlapna oblačila in željo, da storite nekaj dobrega zase.
V primeru dežja vadba odpade.
Vabljeni!
JAVNI POZIV IZVAJALKAM_CEM ZA PRIJAVO NA 9. STOPTRIK MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL
JAVNI POZIV IZVAJALKAM_CEM ZA PRIJAVO NA 9. STOPTRIK MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL
Prijavite se na poziv 9. StopTrik Mednarodnega filmskega festivala! Festival, posvečen stop animaciji, poteka v daljši verziji v Mariboru in v skrajšani v poljskem Łódźu. Prijave sprejemamo do 7. 8. 2019. Pogoji prijave in prijavni obrazec so dostopni na povezavi www.stoptrik.com/entry-form.
Posebej cenimo filme, ki so posneti v 3D animirani tehniki z ročno izdelanimi figurami, vendar želimo odkrivati tudi eksperimentalne, mešane in hibridne oblike animacije. Ne glede na to ali ste profesionalni_a animator_ka, študent_ka ali zgolj entuziast_ka, ste več kot dobrodošli, da svoje delo predstavite našemu občinstvu. Slednje je najboljši žirant, zato pri podelitvi nagrad njegova ocena šteje največ. Na festivalu bomo predvajali tako filme, uvrščene v tekmovalni program, kakor tudi filme, uvrščene v sekcijo Panorama. Ko boste na festivalu, se morate pripraviti na filmske maratone najboljših animiranih filmov, ki so bili posneti nekoč in danes. Poleg tega boste lahko sodelovali v razpravah o umetnosti, ustvarjanju, življenju, politiki in še o drugih stvareh, o katerih boste želeli razpravljati. Sodelovale_i boste lahko tudi na delavnici stop animacije, na jutranjih sprehodih po mestu, popoldanskih veganskih kosilih in poznovečernih zabavah.
Festivala ne bosta potekala sočasno, temveč bo festival v Mariboru potekal med 3. in 6. 10. 2019, medtem ko se bo dogajanje v Łódźu odvijalo mesec dni kasneje, in sicer med 8. in 10. 11. 2019.
Prijave sprejemamo do 7. 8. 2019. Seznam izbranih filmov bo objavljen najkasneje do 25. 8. 2019. Prijava je brezplačna.
Filmi, ki bodo sprejeti, lahko trajajo največ 30 minut in morajo biti posneti po 1. 1. 2017. Pravilno izpolnjene prijave morajo vsebovati kopijo filma vključno s podpisanimi dokumenti (pogoji sodelovanja, prijavni obrazec).
Prijave lahko pošljete po:
– elektronski (stoptrikfestival@gmail.com) ali
– navadni pošti na naslov Michał Bobrowski, StopTrik International Film Festival, ul. Hirszfelda 21/61, 20-092, Lublin, Poland.
StopTrik je festival stop animacije, zato je odprt za filme, v katerih avtor_ica uporablja lutke, modelirno maso, izdelke iz papirja, predmete, odpadni material in piksilacijo.
Na festivalu bodo podeljene naslednje nagrade:
(1) MARIBOR AUDIENCE GRAND PRIX,
(2) LODZ AUDIENCE GRAND PRIX,
(3 )MARIBOR STUDENTS AWARD FOR BEST STOP MOTION ANIMATION,
(4) LODZ STUDENTS AWARD FOR BEST STOP MOTION ANIMATION,
(5) THE BORDERLANDS MARIBOR GRAND PRIX,
(6) THE BORDERLANDS LODZ GRAND PRIX,
(7) MARIBOR STUDENTS AWARD FOR BEST FILMOF THE BORDERLANDS,
(8) LODZ STUDENTS AWARD FOR BEST FILM OF THE BORDERLANDS,
(9) SPECIAL MENTIONS
V primeru nejasnosti nas kontaktirajte na elektronski naslov stoptrikfestival@gmail.com.
JAVNI POZIV IZVAJALKAM_CEM ZA PRIJAVO NA 9. STOPTRIK MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL
JAVNI POZIV IZVAJALKAM_CEM ZA PRIJAVO NA 9. STOPTRIK MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL
Prijavite se na poziv 9. StopTrik Mednarodnega filmskega festivala! Festival, posvečen stop animaciji, poteka v daljši verziji v Mariboru in v skrajšani v poljskem Łódźu. Prijave sprejemamo do 7. 8. 2019. Pogoji prijave in prijavni obrazec so dostopni na povezavi www.stoptrik.com/entry-form.
Posebej cenimo filme, ki so posneti v 3D animirani tehniki z ročno izdelanimi figurami, vendar želimo odkrivati tudi eksperimentalne, mešane in hibridne oblike animacije. Ne glede na to ali ste profesionalni_a animator_ka, študent_ka ali zgolj entuziast_ka, ste več kot dobrodošli, da svoje delo predstavite našemu občinstvu. Slednje je najboljši žirant, zato pri podelitvi nagrad njegova ocena šteje največ. Na festivalu bomo predvajali tako filme, uvrščene v tekmovalni program, kakor tudi filme, uvrščene v sekcijo Panorama. Ko boste na festivalu, se morate pripraviti na filmske maratone najboljših animiranih filmov, ki so bili posneti nekoč in danes. Poleg tega boste lahko sodelovali v razpravah o umetnosti, ustvarjanju, življenju, politiki in še o drugih stvareh, o katerih boste želeli razpravljati. Sodelovale_i boste lahko tudi na delavnici stop animacije, na jutranjih sprehodih po mestu, popoldanskih veganskih kosilih in poznovečernih zabavah.
Festivala ne bosta potekala sočasno, temveč bo festival v Mariboru potekal med 3. in 6. 10. 2019, medtem ko se bo dogajanje v Łódźu odvijalo mesec dni kasneje, in sicer med 8. in 10. 11. 2019.
Prijave sprejemamo do 7. 8. 2019. Seznam izbranih filmov bo objavljen najkasneje do 25. 8. 2019. Prijava je brezplačna.
Filmi, ki bodo sprejeti, lahko trajajo največ 30 minut in morajo biti posneti po 1. 1. 2017. Pravilno izpolnjene prijave morajo vsebovati kopijo filma vključno s podpisanimi dokumenti (pogoji sodelovanja, prijavni obrazec).
Prijave lahko pošljete po:
– elektronski (stoptrikfestival@gmail.com) ali
– navadni pošti na naslov Michał Bobrowski, StopTrik International Film Festival, ul. Hirszfelda 21/61, 20-092, Lublin, Poland.
StopTrik je festival stop animacije, zato je odprt za filme, v katerih avtor_ica uporablja lutke, modelirno maso, izdelke iz papirja, predmete, odpadni material in piksilacijo.
Na festivalu bodo podeljene naslednje nagrade:
(1) MARIBOR AUDIENCE GRAND PRIX,
(2) LODZ AUDIENCE GRAND PRIX,
(3 )MARIBOR STUDENTS AWARD FOR BEST STOP MOTION ANIMATION,
(4) LODZ STUDENTS AWARD FOR BEST STOP MOTION ANIMATION,
(5) THE BORDERLANDS MARIBOR GRAND PRIX,
(6) THE BORDERLANDS LODZ GRAND PRIX,
(7) MARIBOR STUDENTS AWARD FOR BEST FILMOF THE BORDERLANDS,
(8) LODZ STUDENTS AWARD FOR BEST FILM OF THE BORDERLANDS,
(9) SPECIAL MENTIONS
V primeru nejasnosti nas kontaktirajte na elektronski naslov stoptrikfestival@gmail.com.
PANIKA VOL.4 W/ YNGFIREFLY & TRAPLES
PANIKA VOL.4 W/ YNGFIREFLY & TRAPLES
Presented by Panika & Ziggi Rolling Papers
Petek, 28.6.2019
23.00 - 04.45
Jazz Klub Satchmo
Po uspešnih prvih treh izvedbah Panike se nam v petek, 28.6.2019 v Jazz Klub Satchmo ponovno obeta razvratni večer!
Protagonist večera, YNGFirefly in tokratna gosta iz Rijeke TRAPLES (Yung Bessi & SHmmy) vam bodo ponovno zameglili stik z realnostjo in vas popeljali v prostor, kjer se zakonov ne pozna in o normah nihče ne govori.
VJ: Lord animacije Dorijan Šiško $$$
Vstopnice bodo na voljo v Gramofonoteka od 27.5. naprej.
Za dodatne informacije glede vstopnic nas prosim kontaktirajte na:
https://www.facebook.com/panika.x/
ali
https://www.instagram.com/_panika______/
Cena vstopnice:
5€ v predprodaji
7€ na dan dogodka
Karte se bodo prodajale na dan dogodka samo v primeru da jih kaj ostane. Število vstopnic je omejeno!
16+ (Na vhodu je treba imeti pripravljen veljaven osebni dokument)
Zaj pa panika ne!
PLESNO POLETJE 2019
PLESNO POLETJE 2019
JULIJ:
TOR2. 20:00–21:30
ČET4. 20:00–21:30
TOR9 20:00–21:30
ČET11. 20:00–21:30
SOB13. 11:00–13:00
TOR16. 20:00–21:30
ČET18. 20:00–21:30
SOB20. 11:00–13:00
TOR23. 20:00–21:30
ČET25. 20:00–21:30
SOB27. 11:00–13:00
TOR30. 20:00–21:30
AVGUST:
ČET1. 20:00–21:30
SOB3. 11:00–13:00
TOR6. 20:00–21:30
ČET8. 20:00–21:30
SOB10. 11:00–13:00
TOR13. 20:00–21:30
Da se boste pripravile na novo plesno sezono, ki se začne Septembra 2019, vas poletno plesno razvajam Ksenija Visket. Izbirate lahko med različnimi termini/stopnjami znanja in temami - odločitev je vaša. Vendar se morajo termini potrditi na začetku (ob prijavi)....Ko bodo skupine polne, se termin zapre in bomo po potrebi odprli novega. Prijave so obvezne na mail: zahir.tecaji@gmail.com
Termini:
TOREK OD 20.00 - 21.30 URE ORIENTAL MIXLEVEL (prva vaja: 02.07.2019).
ČETRTEK OD 20.00 - 21.30 URE ORIENTAL NADALJEVALKE (prva vaja 04.07.2019 )
SOBOTA OD 11.00 - 13.00 URE ORIENTAL MIXLEVEL - 5ELEMENTOV (prva vaja 13.07.2019)
CENIK:
Torek (mixlevel);
7 terminov: 70,00€
6 terminov: 60,00€
5 terminov: 50,00€
drop in (prideš ko imaš ćas) 15,00 €
Četrtek (nadaljevalke):
6 terminov: 60,00€
5 terminov: 50,00€
drop in (prideš ko imaš ćas) 15,00 €
Sobota (5elementov):
5 terminov: 75,00 €
4 termini: 60,00 €
drop in (prideš ko imaš ćas) 20,00 €
PLESALKAM IZ KUD PD ZAHIR SE OB PRIJAVI OBRAČUNA POPUST!!!
USTVARJALNE POČITNICE V UGM
USTVARJALNE POČITNICE V UGM
Ustvarjalne počitnice v UGM / poletne ustvarjalnice (5 - 9 let)
UGM, Strossmayerjeva 6
torki, 16. julij – 27. avgust 2019, 10.00 –12.30
16.7., 23.7., 30.7. in 6.8., 13.8., 20.8., 27.8. ;
vodijo: Brigita Strnad, Urša Rotman, Ajda Sitar
cena (vključno z malico): 5 EUR
Otroci vabljeni, da tudi letošnje počitnice preživite v UGM in poletne dni zapolnite z ustvarjalnostjo, druženjem, igro in novimi izkušnjami. Poletne dopoldneve bomo preživeli v galeriji in spoznavali fotografije na razstavi Zora Plešnar – retrospektiva skozi opazovanje in pogovor. Temu bo sledilo sproščeno in igrivo raziskovanje različnih umetniških medijev. Likovne motive in tehnike bomo spoznavali praktično skozi ustvarjanje v klasičnih slikarskih, risarskih, kiparskih tehnikah ter sodobnejših, kot sta fotografija in video. Različne načine ustvarjanja bomo uporabili predvsem kot likovno govorico, s katero izražamo to kar vidimo in čutimo, kadar nam zmanjka besed.
Program Ustvarjalnih počitnic:
Oblaki, drevesa, listi
torek, 16. julij 2019, 10.00 –12.30
V oblakih, drevesih in listih se skrivajo različni liki, trikotniki, krogi, kvadrati … Odkrivali jih bomo v tehnikah kolaža in tempere.
Barve cirkusa
torek, 23. julij 2019, 10.00 –12.30
Kakšne barve je cirkus? Je cirkuški slon lahko moder, rumen, rdeč ali celo pisan? Odgovore bomo prelili na slikarska platna, nato pa se bomo z barvami cirkusa poigrali tudi na računalniku.
Muce, konji, kokoši
torek, 30. julij 2019, 10.00 –12.30
Otroci, ste za, da zgradimo svoj živalski vrt? Za gradnjo bomo uporabili vsakdanje predmete in tako želvo morda naredili iz sklede, konja iz stola, kačo iz cevi …
Igrala
torek, 6. avgust 2019, 10.00 –12.30
S čim bi se lahko igrali? Poznate sestavljanko? Ali pa igro spomin? Obe bomo oblikovali kar sami v različnih slikarskih tehnikah.
Odsevi na vodi
torek, 13. avgust 2019, 10.00 –12.30
Z vodne površine bomo lovili odseve… najprej s svinčnikom v skicirko in nato še s fotografsko kamero.
Kdo je na sliki?
torek, 20. avgust 2019, 10.00 –12.30
Portret je motiv, ki predstavlja določeno osebo. Toda v sliki lahko osebo tudi skrijemo, tako da jo mora opazovalec iskati med različnimi oblikami, barvami, črtami … Kdo se bo skril v naše slike?
Ritem v mestu
torek, 27. avgust 2019, 10.00 –12.30
Ritem, ki ga ustvarjajo zgradbe, drevesa, avtomobili in ljudje, bomo zabeležili v strip ter pri tem uporabili različne risarske tehnike.
Cena posamezne torkove ustvarjalnice: 5 EUR, v ceno je vključena malica.
Informacije: Brigita Strnad, 02 22 94 697, brigita.strnad@ugm.si
22 dogodki,
22 dogodki,
22 dogodki,
22 dogodki,
23 dogodki,
30. POLETNI LUTKOVNI PRISTAN
30. POLETNI LUTKOVNI PRISTAN
Jubilejni, trideseti PLP, bo potekal med 3. avgustom in 1. septembrom 2019.
Mednarodni lutkovni festival z naaajdaljšo tradicijo!
Bogata zgodovina festivala kaže, da je do sedaj na festivalu nastopilo več kot dva tisoč nastopajočih iz dvaintridesetih držav, ki so razveselili na tisoče gledalcev.
Letošnji jubilejni, 30. festival se bo poklonil tradiciji, a v svojem bistvu ostal takšen, kot je bil do sedaj: dostopen, raznolik in prijazen.
Na sporedu bo 23 predstav, sodelovala bodo gledališča in skupine iz 10 držav: Slovenije, Izraela, Finske, Estonije, Slovaške, Češke, Italije, Avstrije, Hrvaške in Francije.
Festival prinaša premiero interaktivne zvočne poti, na programu so še 3 filmi in 2 sprehoda; 2 delavnici za otroke in 1 za odrasle; 4 razstave, dve od teh se bosta poklonili zgodovini festivala; v času festivala pa nudimo ekskluzivno druženje z žirafami z naaajdaljšim vratom, ki so postale nov zaščitni znak festivala.
Podelili bomo tudi zlato žirafo, nagrado festivala za najboljšo predstavo po izboru otroške žirije.
Natančen program festivala: https://www.lg-mb.si/doma/?s=izven
Cena vstopnic ostaja simbolična, t. j. 1 eur*.
Vabljeni!
23 dogodki,
22 dogodki,
AKUPARA INKUBATOR ROKODELSTVA, ZADRUŽNIŠTVA IN KULTURNE PRODUKCIJE
COPY OF »NA DESNI GA, NA LEVI NI – PRED NAMI SVETLI CILJ LEŽI«
MARIBOR JE SVOBODEN
OD KOD PRIHAJAM? KDO SEM? KAM GREM?
MARIBOR JE NAŠ!
PRVI DOTIK – VIRTUALNI OGLED
VILA OB PARKU
ZAČETKI
SCHERBAUMOV SALON
ZGODOVINA FOTOGRAFIJE IN FOTOGRAFSKE TEHNIKE
ARS PHARMACEUTICA – UMETNOST LEKARNIŠTVA – VIRTUALNI OGLED
MED BLIŠČEM IN BEDO SREDNJEGA VEKA – VIRTUALNI OGLED
PST! MARIBOR 1941 – 1945
SVET NA DLANI
»NA DESNI GA, NA LEVI NI – PRED NAMI SVETLI CILJ LEŽI«
IZ UMETNIŠKE IN DOKUMENTARNE ZAPUŠČINE BOGA ČERINA V UKM
POLETNA JOGA V PARKU V MARIBORU
JAVNI POZIV IZVAJALKAM_CEM ZA PRIJAVO NA 9. STOPTRIK MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL
JAVNI POZIV IZVAJALKAM_CEM ZA PRIJAVO NA 9. STOPTRIK MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL
PLESNO POLETJE 2019
USTVARJALNE POČITNICE V UGM
30. POLETNI LUTKOVNI PRISTAN
22 dogodki,
22 dogodki,
20 dogodki,
20 dogodki,
20 dogodki,
20 dogodki,
20 dogodki,
AKUPARA INKUBATOR ROKODELSTVA, ZADRUŽNIŠTVA IN KULTURNE PRODUKCIJE
COPY OF »NA DESNI GA, NA LEVI NI – PRED NAMI SVETLI CILJ LEŽI«
MARIBOR JE SVOBODEN
OD KOD PRIHAJAM? KDO SEM? KAM GREM?
MARIBOR JE NAŠ!
PRVI DOTIK – VIRTUALNI OGLED
VILA OB PARKU
ZAČETKI
SCHERBAUMOV SALON
ZGODOVINA FOTOGRAFIJE IN FOTOGRAFSKE TEHNIKE
ARS PHARMACEUTICA – UMETNOST LEKARNIŠTVA – VIRTUALNI OGLED
MED BLIŠČEM IN BEDO SREDNJEGA VEKA – VIRTUALNI OGLED
PST! MARIBOR 1941 – 1945
SVET NA DLANI
»NA DESNI GA, NA LEVI NI – PRED NAMI SVETLI CILJ LEŽI«
IZ UMETNIŠKE IN DOKUMENTARNE ZAPUŠČINE BOGA ČERINA V UKM
POLETNA JOGA V PARKU V MARIBORU
PLESNO POLETJE 2019
USTVARJALNE POČITNICE V UGM
30. POLETNI LUTKOVNI PRISTAN
20 dogodki,
19 dogodki,
19 dogodki,
19 dogodki,
19 dogodki,
19 dogodki,
19 dogodki,
AKUPARA INKUBATOR ROKODELSTVA, ZADRUŽNIŠTVA IN KULTURNE PRODUKCIJE
COPY OF »NA DESNI GA, NA LEVI NI – PRED NAMI SVETLI CILJ LEŽI«
MARIBOR JE SVOBODEN
OD KOD PRIHAJAM? KDO SEM? KAM GREM?
MARIBOR JE NAŠ!
PRVI DOTIK – VIRTUALNI OGLED
VILA OB PARKU
ZAČETKI
SCHERBAUMOV SALON
ZGODOVINA FOTOGRAFIJE IN FOTOGRAFSKE TEHNIKE
ARS PHARMACEUTICA – UMETNOST LEKARNIŠTVA – VIRTUALNI OGLED
MED BLIŠČEM IN BEDO SREDNJEGA VEKA – VIRTUALNI OGLED
PST! MARIBOR 1941 – 1945
SVET NA DLANI
»NA DESNI GA, NA LEVI NI – PRED NAMI SVETLI CILJ LEŽI«
IZ UMETNIŠKE IN DOKUMENTARNE ZAPUŠČINE BOGA ČERINA V UKM
POLETNA JOGA V PARKU V MARIBORU
USTVARJALNE POČITNICE V UGM
30. POLETNI LUTKOVNI PRISTAN
19 dogodki,
19 dogodki,
19 dogodki,
20 dogodki,
STOJAN KERBLER – RETROSPEKTIVA
STOJAN KERBLER – RETROSPEKTIVA
Stojan Kerbler - retrospektiva
UGM, Strossmayerjeva 6
23. avgust – 3. november 2019
otvoritev: petek, 23. avgust 2019, 19.00
Stojan Kerbler (r. 1938) je osrednje ime slovenske fotografije. Velika pregledna razstava, ki je nastala ob umetnikovi osemdesetletnici pod okriljem Moderne galerije v Ljubljani, predstavlja njegov obsežen ustvarjalni opus. Ta sega od prvih fotografij domačinov s Ptujske Gore s konca petdesetih let in fotografij iz študijskega obdobja v Ljubljani, preko Portretov s ptujskih ulic do dveh izjemnih ciklov Haložani in Koline, s katerima je utrdil prepoznaven osebni slog in si pridobil tudi mednarodno prepoznavnost. Razstava se zaključuje s tovarniško fotografijo in ciklom Dvorišča, v katerem so Kerblerja pritegnile sledi časa, naplastene na hišah starodavnega Ptuja.
kustosinja: Lara Štrumej
V Veliki dvorani UGM bo na ogled tudi izbor originalnih srebroželatinskih fotografij, kaširanih na iverno ploščo, ki so večinoma nastale v sedemdesetih letih preteklega stoletja in ki jih je avtor leta 2017 podaril Umetnostni galeriji Maribor.
postavitev v UGM: Stojan Kerbler in Andreja Borin
Stojan Kerbler (r. 1938, Ptujska Gora) je bil od leta 1965, ko je diplomiral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, do leta 2000, ko se je upokojil, zaposlen kot energetik v Tovarni aluminija v Kidričevem. S fotografijo se je začel ukvarjati leta 1953 v Foto klubu Ptuj. V času študija v Ljubljani je s prijatelji ustanovil študentsko Fotogrupo ŠOLT. Po končanem študiju, od leta 1965 je bil član Fotokluba Maribor in tudi član avantgardne fotografske skupine Mariborski krog (1971 – 1974), ki je s prvo razstavo leta 1971 v Razstavnem salonu Rotovž močno odmevala v slovenskem in tedanjem jugoslovanskem prostoru. Kerbler je izstopal prav s svojo drugačnostjo. Leta 1969 je bil prvič proglašen za najboljšega razstavljalca v Sloveniji in 1970 v Jugoslaviji, nakar je ta prestižni naslov uspel obdržati kar ducat let. Je velik poznavalec starejše slovenske fotografije, še posebej zaslužen za raziskave opusa Frana Krašovca. Danes živi in dela na Ptuju in na Ptujski Gori.
21 dogodki,
SUMMER WORKSHOP WITH MILOŠ ISAILOVIĆ
SUMMER WORKSHOP WITH MILOŠ ISAILOVIĆ
24. – 28. avgust/ avgust 24th – 28th 2019
GALERIJA PLESA MARIBOR
Miklavčeva ul. 7
2000 Maribor . SI
Dragi plesalci, drage plesalke.
Že drugo leto organizramo plesne delavnice z izjemnim plesalcem, koreografom in pedagogom Milošem Isailovićem.
Vljudno vabljeni!
Dear dances, warmly welocome to join atdance workshop with remarkable dancer, choreographer and dance pedagogue Miloš Isailovič.
WELCOME!
URNIK/SCHEDULE
24.8. – 28. 8.
16.00 – 17.30 JUNOR 9-13 LET (POTREBNO PREDZNANJE)
17.45 – 20.15 INT/ADV
Prijave sprejemamo na info@galerija-plesa.si
ROK ZA PRIJAVO/ APLICATION DEADLINE:
10. avgust 2019 oz. do zapolnitve mest/ avgust 10th 2019
CENIK / PRICES
5 dni / 5 days
Junior 65,00€
INT/ADV 105,00€
posamezni obisk/ single class
Junior 15,00€
INT/ADV 25,00€
Udeležbo na delavnici si zagotovite s potrditvijo prijave in plačano kotizacijo. V primeru odpovedi udeležbe že vplačane kotizacije ne vračamo.
Your application is completed with payment of parcipation fee. In case of cancelation we do not return already paid fee.
Kontakt za več informacij/ For more info contact:
info@galerija-plesa.si
21 dogodki,
21 dogodki,
AKUPARA INKUBATOR ROKODELSTVA, ZADRUŽNIŠTVA IN KULTURNE PRODUKCIJE
COPY OF »NA DESNI GA, NA LEVI NI – PRED NAMI SVETLI CILJ LEŽI«
MARIBOR JE SVOBODEN
OD KOD PRIHAJAM? KDO SEM? KAM GREM?
MARIBOR JE NAŠ!
PRVI DOTIK – VIRTUALNI OGLED
VILA OB PARKU
ZAČETKI
SCHERBAUMOV SALON
ZGODOVINA FOTOGRAFIJE IN FOTOGRAFSKE TEHNIKE
ARS PHARMACEUTICA – UMETNOST LEKARNIŠTVA – VIRTUALNI OGLED
MED BLIŠČEM IN BEDO SREDNJEGA VEKA – VIRTUALNI OGLED
PST! MARIBOR 1941 – 1945
SVET NA DLANI
»NA DESNI GA, NA LEVI NI – PRED NAMI SVETLI CILJ LEŽI«
IZ UMETNIŠKE IN DOKUMENTARNE ZAPUŠČINE BOGA ČERINA V UKM
POLETNA JOGA V PARKU V MARIBORU
USTVARJALNE POČITNICE V UGM
30. POLETNI LUTKOVNI PRISTAN
STOJAN KERBLER – RETROSPEKTIVA
SUMMER WORKSHOP WITH MILOŠ ISAILOVIĆ
22 dogodki,
JEZERNIKOVI DNEVI – PREDAVANJE: HIMALAJA
JEZERNIKOVI DNEVI – PREDAVANJE: HIMALAJA
O svojih ekspedicijah po »strehi sveta« bo predaval Branimir Osovniker, lovrenški alpinist in gorski reševalec.
20 dogodki,
20 dogodki,
STREET FOOD MARKET MARIBOR
STREET FOOD MARKET MARIBOR
Karavana ulične hrane se bo ponovno ustavila v Mariboru in vas razvajala z dobrotami v okviru turneje Street Food Market Austria in Street Food Market Slovenija.
Zdaj že tradicionalni zadnji vikend v avgustu bo med 29.8. in 31.8.2019 na Trgu Leona Štuklja več kot 40 ponudnikov predstavilo svoje dobrote svetovne kuhinje iz svojih predelanih vozil - "food truckov".
Vabljeni na kulinarično razvajanje, ko bo Trg Leona Štuklja postal mednarodno prizorišče ulične prehrambene scene.
20 dogodki,
5 YEARS OF BASS FIGHTERS / BF XL W. TBA + TBA
5 YEARS OF BASS FIGHTERS / BF XL W. TBA + TBA
#BFXL / 5 YEARS OF Bass Fighters / TBA + TBA / 30.08.2019 / Maribor
▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔
Štuk, Bass Fighters
▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔
/ Kje: Štuk, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor
/ Kdaj: Petek, 30. avgusta 2019 ob 22:00
▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔▔
Z ogromnim ponosom predstavljamo peto obletnico Bass Fighters ekipe, ki bo gostila kar DVA gosta iz tujine - enega DJ-ja in enega MC-ja. 😍
Oba odlikuje ekstremna energija in vedno poskrbita za izjemen experience. Klube sta polnila že po celem svetu, sedaj pa PREMIERNO prihajata v Slovenijo!! 🤯
Seveda se jima bodo na odru ŠTUKa pridružili domači - vsi člani Bass Fighters ekipe - ki bodo poskrbeli za proper party od začetka do konca.
Definitivno dogodek na kateremu nočeš manjkat! Bolano bo! 🔥
Lineup:
TBA
TBA
Aveho
Theejay
Spencah
Kryptønite
Dominus Diaboli
Aniline
Wooga
Nukleus
- - - - -
VSTOPNICE
10€ Early Bird - COMING SOON
Vstop: 16+
20 dogodki,
19 dogodki,
FESTIVAL FOTOGRAFIJE MARIBOR – SPREMLJEVALNI PROGRAM
FESTIVAL FOTOGRAFIJE MARIBOR – SPREMLJEVALNI PROGRAM
14.- 15. september, 2019
Mišnica GT22, Glavni trg 22, Maribor
Cianotopilčnost modrine-2 dnevna delavnica cianotipije
Info in prijave: misnica.gt22.si
Ponedeljek 16.9.2019 ob 18.00 uri
MariBox, Loška ulica 13, Maribor
Projekcija filma SOL ZEMLJE
Petek 20.9.2019 od 15.00 do 18.00 ure
Fotografski muzej Maribor, Koroška 17, Maribor
Delavnica studijskie fotografije z veliko formatno kamero
Info in prijave na: info@fotoklub-maribor.com
Sobota 21. in 28.9. od 10.00 do 12.00
GT22, Glavni trg 22, Maribor
Odprta vrata v Fotografskem muzeju Modrinjak.
Fotografski muzej Modrinjak je največja zasebna zbirka fotografske tehnologije v Sloveniji.
Sobota 21. in 28.9. od 10.00 do 12.00
GT22, Glavni trg 22, Maribor
POLAROIDNI MARIBORA
vodi: Matej Sajko Modrinjak
Produkcija: Fotografski muzej Modrinjak / Rajzefiber
24.9.2019 ob 18 uri
Media Nox, Židovska ulica 11
Predavanje prof. dr. Gregorja Radonjiča
ANTROPOCEN: OD VIZUALNEGA OPAZOVANJA DO IZVOROV VPLIVOV NA OKOLJE
27.9.2019 od 10 – 16 ure
Delavnica Pin-up fotografije
Prijave: info@fotoklub-maribor.com
28,9, 2019 ob 09:00 - 16:00
Fotofonični sprehod – delavnica ulične fotografije s fotofoni
Mentorja: Gregor Salobir in Boštjan Lah
Prijave do 24.09.2019 na misnica@gt22.si
28 - 29.9.2019, Maribor
Delavnica koncertne fotografije s Sašo Huzjakom
Prijave na https://wishcam.com/blog/foto-delavnice/delavnica-koncertne-fotografije-s-saso-huzjakom-prijave-v-teku/
28.9.2019 ob 09.00 - 14.00 ure
Mojstrska delavnica črno bele fotografije – I del.
Vodi mojster fotografije Branimir Ritonja
Informacije in prijave na: info@fotoklub-maribor.com
30.9.2019 ob 18.00 uri
Intimni oder, GT22, Glavni trg 22, Maribor
Projekcija filma Dragiša Modrinjak
Premiera dokumentarnega filma Mariborski KROG
JAVNI POZIV ZA PRIJAVO PROJEKTOV V KC PEKARNA
JAVNI POZIV ZA PRIJAVO PROJEKTOV V KC PEKARNA
Na podlagi sklepa št. 66-01/2019 namestnice direktorice Zdenke Borak, javni zavod Mladinski kulturni center Maribor (v nadaljevanju MKC Maribor) objavlja
JAVNI POZIV
za prijavo prireditev oziroma projektov na področju mladinskega dela, kulture in družbe za področje KC Pekarna (v nadaljevanju KCP), ki jih bo v letu 2019 sofinanciral Mladinski kulturni center Maribor (v nadaljevanju MKC)
1. Naziv in sedež razpisovalca
MKC, Ob železnici 16, 2000 Maribor.
2. Predmet, namen in cilj poziva
Predmet poziva je sofinanciranje prireditev oziroma projektov na področju mladinskega dela, kulture in družbe za področje KCP, ki jih bo v letu 2019 sofinanciral MKC.
Namen poziva je v KCP omogočiti, različnim kulturnim organizacijam, raziskovalnim, družbeno-kritično umetnostnim in (sub)kulturnim organizacijam, na lokalni, regionalni in mednarodni ravni dejavnosti na področju mladine, kulture in družbe, sofinanciranje ustvarjanja mladinskih projektov in dogodkov za mlade, kulturno-umetniških projektov in družbeno kritičnih projektov.
Cilj poziva je spodbujanje razvoja in prepoznavnosti KCP, kot del Maribora, del, ki je inovativen, drugačen, prebuditi inovativne pristope še neuveljavljenih umetnikov, kot tudi že prepoznanih, hkrati pa na vseh ravneh povečati razvoj alternativne scene v Mariboru, predvsem pa podpreti kvalitetno in javno dostopno ustvarjanje, povezovanje in izvajanje neodvisnih kulturnih dejavnosti, mladinskih dejavnosti, družbenih dejavnosti kot so:
ki omogočajo refleksijo, pospeševanje procesov emancipacije, samopomoči, družbene angažiranosti in neodvisnosti,
spodbujanje procesov ustvarjanja skupnostnih kulturnih aktivnosti in vsebin,
samoupravljanja, samoorganizacije in avtonomije, ki izvajajo mladinske programe in programe za mlade ali družbeno kritične programe.
3. Razpisni pogoji
Prijavitelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
prijavitelji so lahko nevladne organizacije in posamezniki s statusom samozaposlenega v kulturi. Kot nevladne organizacije se smatrajo tiste organizacije (društva, zavodi, zadruge in ustanove), ki niso (so)ustanovljene ali s strani javnih organov, političnih strank, študentskih, dijaških ali verskih organizacij in/ali v upravnih organih nimajo predstavnikov javne oblasti. Samostojni ustvarjalci na področju kulture so tisti, ki so registrirani za opravljanje svoje dejavnosti in so vpisani v Razvid samozaposlenih v kulturi. Obvezno dokazilo: veljavni ustanovitveni akt in/ali statut. V kolikor predhodno navedeni akti niso javno dostopni na spletu (navesti spletni naslov), je vlogi potrebno priložiti njihovo kopijo;
bodo zagotovili javno dostopnost sofinanciranega projekta. Obvezno dokazilo: izjava predlagatelja, da bo v primeru izbora zagotovil javno dostopnost sofinanciranega projekta na obrazcu 2;
da so v primeru, da so bili pogodbena stranka MKC Maribor v preteklih letih, izpolnjevali vse pogodbene obveznosti do MKC Maribor. Izpolnjevanje pogoja preveri MKC Maribor;
ne prijavljajo tistih vsebin, ki so že bile izbrane ali financirane razpisih oziroma pozivih drugih javnih inštitucij ali sofinancirane s sredstvi evropskih skladov. Obvezno dokazilo: izjava o tem, da predlagatelj ne sodeluje na projektnem pozivu z že izbranimi oziroma financiranimi programskimi vsebinami, na obrazcu 2;
posamezen prijavitelj lahko znotraj poziva prijavi do dva različna projekta, ki med seboj nista vsebinsko povezana. V primeru, da bo prijavitelj prijavil več prijav, bosta upoštevani le prvi dve prijavi, ostale pa bodo zavržene;
prireditve so brezplačne za obiskovalce;
še niso bili izvedeni v 2019;
bodo prijavljeni, načrtovani in izvedeni do 31.10.2019;
bodo izvedeni na področju KC Pekarne;
zaprošeni znesek sofinanciranja ne presega 400 EUR bruto;
s prijavitelji, ki bodo izbrani na pozivu, se bo podpisala pogodba. Pogodba bo sklenjena med izbranimi prijavitelji in MKC Maribor;
prijavitelj mora sprejemati in izražati sprejeto vizijo KCP - da morajo vsi uporabniki KCP s svojim delovanjem in vsebinami prispevati k boljšemu delovanje lokalne skupnosti in družbe ter da morajo biti aktivnosti nekomercialne in neprofitne narave (razen v primeru, ko dejavnosti ni mogoče izvesti na nepridobitni način);
pred izvedbo projekta mora izvajalec MKC za namene promocije dogodka posredovati najavo z navedbo vseh pomembnih informacijah o dogodku;
V najavah in promocijsko informativnih gradivih mora izvajalec navajati MKC in URSM vsaj z logi;
sprejeti prijavitelj, se zaveže, da bo udeležencem projekta dal v podpis Obrazec - Evidenca / REPUBLIKA SLOVENIJA, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino. Obrazec Evidenca je dokazilo organizacije za namen poročanja o številu aktivnih udeležencev v okviru javnih pozivov URSM za sofinanciranje mladinskega dela. Pojasnilo za vodenje seznama: aktivni udeleženci nastopajo v vlogah načrtovalcev, oblikovalcev, organizatorjev, izvajalcev, proizvajalcev in nosilnih udeležencev, ki sodelujejo v aktivnostih. Aktivni udeleženci ne nastopajo v vlogi pasivnih gledalcev, poslušalcev, obiskovalcev, uporabnikov storitev in proizvodov ali podobno;
po končanem projektu mora izvajalec oddati finančno in vsebinsko poročilo o izvedenem projektu, posredovati fotografije dogodka in URSM obrazec;
v primeru pokrivanja datuma izvedbe projekta ali prevelike podobnosti z že sprejeto prijavo določenega projekta, se bo komisija sestala z kasnejšim prijaviteljem in uskladila izvedbo, v primeru, da to ne bo mogoče, ga bo zavrnila;
prijava mora prispeti na MKC Maribor najkasneje do 15.10.2019, izvedba dokončana do 31. 10. 2019 in e-račun izstavljen najkasneje do 30.11.2019.
Projekti, ki ne bodo izpolnjevali zgoraj naštetih pogojev, bodo izključeni iz nadaljnje obravnave.
MKC Maribor lahko v primeru naknadne ugotovitve, da prijavitelj ne izpolnjuje splošnih pogojev, po že izdanem sklepu o izboru izvajalca javnega kulturnega projekta, spremeni odločitev in s predlagateljem ne sklene pogodbe. Prav tako lahko v primeru naknadne ugotovitve (npr. po pregledu poročil za preteklo leto) o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti do MKC Maribor iz prejšnjih let (neuresničitev projekta, dela projekta ali projektov) razdre že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva njihovo vračilo.
4. Kriteriji projektnega poziva
Navedite vaše reference s področja mladine in/ali kulture in/ali družbe v zadnjih 2 letih oz. vsaj 12 mesecih. Dodatno v 150 besedah napišite povzetek vašega delovanja.
Kakovost in vsebinska celovitost prijavljenega projekta s področja mladine in/ali kulture in/ali družbe. Dodatno v 150 besedah napišite stroškovno učinkovitost projekta in morebitno vizijo.
Prispevek prijavljenih projektov k razvoju na področju mladine in/ali kulture in/ali družbe.
Potencial prijavljenih projektov k povezovanju različnih deležnikov v mestu.
Prispevek k prepoznavnosti, reklamiranju KC Pekarna v zadnjih dveh letih.
5. Vloga za prijavo
Izpolnjeni obrazci predstavljajo vlogo (obrazci so priloga dokumentacije Poziva) in so priloženi v celoti.
Izpolnjeni vlogi morata biti priloženi parafirani in ožigosani pogodbi, ki je priloga vloge.
6. Rok
V okviru poziva bodo obravnavani projekti upravičenih oseb, in sicer po vrstnem redu prispetja vlog do porabe sredstev. Prijava mora prispeti na MKC Maribor najkasneje do 15.10.2019, upoštevale se bodo vloge, ki bodo poštno oddane do navedenega dne do polnoči (upošteva se poštni žig).
E-račun mora biti izstavljen najkasneje do 30.11.2019. Izvedba do 31.10.2019. Vrstni red prispetja posamezne vloge se določi, ko je vloga popolna.
7. Način prijave
Prijavitelji na razpis morajo izpolniti pisno vlogo in jo v predvidenem roku poslati na v prijavi citiran naslov.
Opremljenost:
V zaprti ovojnici, naslovljena na Mladinski kulturni center Maribor, KOMISIJA ZA POZIV ZA KCP, Ob železnici 16, 2000 Maribor. Na sprednji strani kuverte mora biti izpisano >>Ne odpiraj! Prijava na poziv za KCP.<<
8. Odpiranje vlog in izbor
Odpiranje vlog bo na dva tedna in sicer prvič 27.06.2019.
Vsaka vloga bo ocenjena v skladu z merili, določenimi v pozivu. Kriteriji za izbor so ovrednoteni s točkami in na ocenjevalnih listih dostopni v dokumentaciji tega projektnega poziva. Za posamezni kriterij lahko predlagatelj prejme 10 točk (ko je vsebina ustrezna), 5 točk (ko je vsebina delno ustrezna) ali 1 točk (ko je vsebina neustrezna).
Vsak član komisije posamično ocenjuje, kar pomeni, daje možno za posamezno prijavo prejeti 150 točk.
Končna ocena vloge je sestavljena iz seštevka vseh ocen (seštevek vseh dodeljenih točk), ki jih bodo podelila komisija.
V nadaljnjo obravnavo bodo uvrščeni projekti tistih predlagateljev, ki bodo dosegli vsaj 75 točk.
V kolikor se več projektov prijavi na isti rok in zaradi nezadostnih finančnih sredstev ne zadostuje sofinanciranje vseh, se komisija odloča po večjem številu doseženih točk, če pride tudi do istega števila doseženih točk, pa se izbere prijavitelja, ki je dosegel več točk pri merilu 5.Prispevek k prepoznavnosti, reklamiranju KC Pekarna v zadnjih dveh letih.
O izboru bo odločila komisija, ki jo določi MKC Maribor.
Prijavitelji s prijavo potrjuje, da je seznanjen:
s pogoji za kandidiranje na javnem pozivu;
z merili za izbor projektov;
z drugimi zahtevami tega poziva.
Prav tako s prijavo izjavlja, da so vsi podatki, navedeni v prijavnem obrazcu in drugih prilogah točni, resnični in popolni.
9. Višina sredstev
Za sofinanciranje bo komisija izbrala 13 projektov, ki jih bo MKC Maribor sofinanciral vsakega po 400€ bruto. Vseh sredstev je na razpolago 5.200€. Predlog komisije bo s sklepom potrdila direktorica MKC Maribor.
Odobrena sredstva bodo izbranim prijaviteljem nakazana po izvedbi, na podlagi potrjenega finančnega in vsebinskega poročila o izvedenem projektu.
Izplačila MKC Maribor so odvisna od razpoložljivosti proračunskih sredstev in sredstev s strani URSM. V kolikor bi bila ta sredstva ukinjena ali zmanjšana, lahko MKC Maribor razveljavi poziv ali skladno z zmanjšanimi sredstvi določi novo pogodbeno vrednost. S podpisom pogodbe se šteje, da se prijavitelj strinja z navedenim.
10. Obveščanje o izboru
MKC Maribor bo rezultate objavil na spletnih straneh MKC ter pisno obvestil prijavitelje.
Zoper sklep o izbiri prijaviteljev je mogoč pisni ugovor v roku 8 dni od dneva prejema sklepa, ki se naslovi na javni zavod MKC Maribor. Vlagatelj ugovora mora pisno razložiti razloge za ugovor, zaradi katerih je ta vložen in priložiti dokazila za svoje navedbe. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji za prijavo prijaviteljev in postavljena merila za ocenjevanje vlog. Ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji. MKC Maribor po prejemu ugovora preveri formalno ustreznost ugovora in sicer ali je vložen pravočasno, ali ga je vložila upravičena oseba in ali je vložen iz dovoljenih razlogov. Nepravočasen ugovor, ugovor, ki ga ni vložila upravičena oseba, in ugovor, ki je vložen iz nedovoljenega razloga, se s sklepom zavrže. V zvezi z ugovorom, ki je bil pravočasen in ga je vložila upravičena oseba iz dovoljenih razlogov, MKC Maribor pregleda vso dokumentacijo v spisu prijavitelja, ki je vložil ugovor, ter preveri pravilnost navedb v ugovoru, zlasti dejstva, od katerih je odvisno ocenjevanje in razvrstitev vlog. O ugovoru v 15 dneh od prejema s sklepom odloči Svet zavoda MKC Maribor. Zoper sklep o utemeljenosti ugovora se lahko v 30 dneh od vročitve sklepa vloži tožba v upravnem sporu.
V kolikor izbrani prijavitelj v roku 15 dni ne podpiše pogodbe, se šteje, da je od prijave odstopil, kakor tudi, da se po končanem postopku dokumentacija neizbranim prijaviteljem vrne in jo lahko prevzamejo na sedežu zavoda ali se jim pošlje. Do sklenitve pogodbe je nato upravičen naslednji kandidat, ki se prijavi naslednji in v roku oz. do porabe sredstev.
11.Razpisna dokumentacija z vlogo in dodatne informacije
Razpisna dokumentacija z vlogo je dosegljiva na spletni strani MKC Maribor (www.mkc.si) in v samih prostorih MKC Maribor.
Dodatne informacije so dosegljive preko elektronskega naslova: lina.valant.sicanovic@mkc.si.
12. Varovanje osebnih podatkov
Vaše podatke bomo skladno s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR) skrbno varovali in jih uporabili izključno za potrebe tega javnega poziva ter jih uporabljali izključno za potrebe MKC Maribor. Od MKC Maribor lahko kadarkoli zahtevate, da stalno ali začasno preneha z uporabo vaših osebnih podatkov na elektronski naslov info@mkc.si. S prijavo potrjujete soglasje za obdelavo vaših osebnih podatkov pod pogoji nove zakonodaje (GDPR) za potrebe MKC Maribor.
Zdenka Borak
Po pooblastilu direktorice MKC Maribor
REZULTATI POZIVA
Sofinancirajo oz. financirajo se projekti:
Projekt Titov nos, prijavitelja Marijana Mirta
Projekt Kiparske delavnice, prijavitelja Marijana Mirta
Projekt Odprta šola 9, prijaviteljice Metke Trdin
Projekt Na današnji dan, prijavitelja Društvo ljubiteljev knjig Ciproš Maribor