Razstave

Razstava predstavlja življenje in delo zadnjega grofa Attemsa na štajerskih tleh Ferdinanda Marijo III. Posavski muzej Brežice je že več kot sedem desetletij varuh bogate dediščine prejšnjih lastnikov družine grofov Attems. Letos obeležujemo 330 let, odkar je utemeljitelj štajerske veje rodbine grof Ignac Marija I. Attems (1652–1732) leta 1694 kupil gospostvo Brežice. Njegovi potomci so gospostvo obdržali v lasti vse do konca druge svetovne vojne. Razstava predstavlja življenje in delo zadnjega grofa Attemsa na štajerskih tleh Ferdinanda Marijo III. (1885–1946) ter grad in vpliv družine na širše lokalno okolje v obdobju med obema vojnama. Razstavo bo predstavila avtorica Mihaela Kovačič.

Odprtje razstave MOČVIRJE Alje Piry in Mateje Kavčič Vljudno vabljeni na odprtje razstave MOČVIRJE Mateje Kavčič in Alje Piry, ki bo v petek, 11. oktobra 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. Umetnici bo predstavila kuratorka mag. Mojca Štuhec. Umetniški dialog Mateje Kavčič in Alje Piry v svojem bistvu izhaja iz globokega spoštovanja do narave in osebne izkušnje sobivanja z rastlinskim svetom, prevedenim v umetniški jezik. Ta posredno zavrača paradigmo antropocentrizma, poziva k širjenju zavedanja o odgovornem soustvarjanju odnosov in kritizira rabo načel nenehnega spreminjanja normativov za ohranjanje kakovosti naravnih virov. Slikarkama je blizu poetična premisa ekologa, ornitologa, esejista in pesnika Iztoka Geistra (1945), ki v knjigi O zaupanju v naravo (2022) pojasnjuje, da bi naj naš odnos do narave temeljil na spoštovanju živih bitij, se prilagajal njihovim spremembam in ne nasprotno.

Skočite v svet igre in nostalgije – brezplačna razstava in delavnica za vso družino! V nedeljo, 13. oktobra 2024, ob 10.30 vas v okviru Tedna otroka vabimo v Muzej narodne osvoboditve Maribor, kjer se nam lahko pridružite na vodenem ogledu nove občasne razstave "Igra in igrače naše mladosti". Razstava vas bo popeljala v nostalgične spomine otroških dni in skozi igro ter igrače predstavila preteklost. Po vodstvu bo organizirana kratka delavnica na temo starih iger in igrač, kjer boste lahko spoznali, kako so se igrale prejšnje generacije. Udeležba na obeh dogodkih je BREZPLAČNA. Veselimo se vašega obiska!

Razstava bo odprta v petek, 18. oktobra 2024, ob 13. uri v razstavišču Atrium Pokrajinskega arhiva Maribor (Glavni trg 7). Na razstavi bo razstavljeno izbrano arhivsko in drugo gradivo iz prelomnih dogodkov v letih 1918–1920, ki so usodno zaznamovali slovensko Štajersko in Koroško. Maistrova dejanja v zvezi s prevzemom vojaške oblasti v Mariboru in boji za severno mejo so zabeležena na fotografijah, plakatih, v razglasih, časopisnih člankih in njegovih spominih. Razstava razkriva del tega gradiva in tako orisuje Maistrovo pomembno vlogo v razburkanem času nastajanja jugoslovanske države, predstavlja pa tudi odzive na Maistrovo smrt in njegovo poslednjo pot.

UGM se pridružuje Dnevu Maribora in spominu na generala in pesnika Rudolfa Maistra z razstavo originalnih ilustracij Ejti Štih za knjigo Rudolf in Vojko, ki je izšla pri Založbi Pivec. Zgodba govori o Rudolfu in njegovem konju Vojku, glavnih junakih podviga, ki se je dogajal 23. novembra 1918 zgodaj zjutraj, ko je vojska generala Maistra razorožila zeleno gardo, ki so jo na Štajerskem vzpostavili Nemci. Ejti Štih je ilustracije izdelala v mešani tehniki. Uporabila je kombinacijo pokrivnih barv, voščenih pastelov in ponekod tudi kolaža. Prizor je najprej naslikala, nato pa je s praskanjem vnesla risbo. S tem je dosegla likovno razgibanost in večplastnost. Za slikarstvo Ejti Štih so značilne močne barve, figuralne teme, vpletanje aktualnih dogodkov in kritičnost do struktur moči in oblasti. Zanimajo jo zgodbe običajnih ljudi, vpetih v realnost tega sveta, ki jih podaja z naklonjenostjo in čustveno doživetostjo. Kustosinja: Andreja Borin Knjiga avtoric Katarine Mahnič in Alenke Juvan ima nenavaden naslov: Rudolf in Vojko: ali kako je Maister v 47 minutah ubranil slovenski Maribor.

Razstava je prva predstavitev ustvarjalnega opusa in delovanja Viktorja Cotiča nasploh in je tudi prva v nizu raziskovalnih razstav, posvečenih posebnostim likovne umetnosti v Mariboru v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Z raziskovalno razstavo v UGM Kabinetu predstavljamo primorca Viktorja Cotiča (1885–1955), ki se je v Maribor preselil konec leta 1919. V razburljivem obdobju po koncu prve svetovne vojne, ko je mesto gradilo svojo slovensko identiteto, je bil eden ključnih organizatorjev likovnega življenja. Z Maistrovo podporo je že leta 1920 priredil I. umetnostno razstavo ter ustanovil Umetniški klub Grohar, prvo organizacijo, ki je povezovala likovne umetnike v našem mestu. Bil je vsestranska osebnost: prominenten profesor, slikar, ilustrator in scenograf. Viktor Cotič si deli usodo z mnogimi posamezniki iz generacije, ki je v času Avstro-Ogrske službovala v različnih krajih, tudi v Zadru, in po vojni zaradi naraščajočega fašizma nadaljevala svojo profesionalno pot v Mariboru. Naše mesto je Cotič zapustil leta 1933, kmalu je skoraj povsem opustil slikarstvo in se posvetil ribištvu. kustosinja: Breda Kolar Sluga, muzejska svetovalka

Razstava nagrajenih študentskih del MFRU30. Kurira Martina Frangež. Mladinski kulturni center Maribor je v okviru 30. Mednarodnega festivala računalniške umetnosti (MFRU) znova objavil javni poziv k prijavi študentskih intermedijskih umetniških projektov za študentsko nagrado festivala MFRU 2024. Razstavljajo prejemniki nagrad za najboljše študentske intermedijske projekte festivala MFRU 2024, Senka Milutinović, Lazar Mihajlović in Ana Evtić. Projekte je izbrala tričlanska žirija (Maja Burja, Simon Streljaj in Lara Mejač). Nagrajena dela so: Odprtje razstave bo v soboto, 19. oktobra 2024, ob 20. uri v Kulturnem inkubatorju na Koroški cesti 18. Razstava bo v razstavišču na ogled do 25. oktobra.

Bila je drugačna. Bila je posebna. Ena od tistih zanimivih Laščank. Poznala je vse in vsi so poznali njo. Kjerkoli se je pojavila, je vedno vzbudila zanimanje, včasih tudi kakšen majhen škandal. Nekateri so iskali njeno družbo, drugi so se je izogibali. Ime ji je bilo Mariana, toda to so vedeli le redki. O njej se je napletlo polno zgodb in zgodbic. Nekatere med njimi so postale legendarne in z njimi je postala laška legenda tudi Frau Komes. Zgodbo o tej neverjetni Laščanki nam bo predstavil Tomaž Majcen, kustos Muzeja Laško.

Razstava razkriva zgodbo Line, ki je nenadoma postala kolateralna škoda in posredna žrtev medvrstniškega nasilja, ter se preizprašuje, kakšen vpliv je imelo to na njeno življenje. Zgodba ni le osebna, saj nagovarja pomembnost odpiranja dialoga in ozaveščanja javnosti o resnosti problematike, posledicah za širšo skupnost in prevzemanja odgovornosti celotne družbe. Avtorica: Lina Razstava je nastala v sodelovanju z Društvom Trafika in Rajzefibrom ter s podporo Medicinskega centra Sanus Statera, Zavoda Kinetika, Plesne šole Sebastian, NIJZ s programom #to sem jaz, MIRA, Safe.si, Jerneja Žumerja in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Na promenadi Mestnega parka bo v novembru na ogled razstava črno-belih fotografij Matjaža Wenzla z naslovom Men Face Down , kjer boste sledili znanim mariborskim likom srednje generacije iz sveta umetnosti in kulture, v suspenzu. Umetnik Matjaž Wenzel v seriji fotografij Men Face Down na tla pozicionira ležeča moška telesa, obdana z naravnim ali grajenim okoljem. Portret ležeče figure, postavljene v eksterier, telo, obrnjeno z obrazom navzdol, je popolno nasprotje običajne stoječe ali sedeče poze. Tovrstna poza v gledalcu vzbuja občutek nelagodja, občutek, da je nekaj narobe, in namiguje na nesrečo, otopelost in celo minljivost življenja. Serija portretira moške umetnike-avtorje srednjih let iz Maribora, generacijo, ki je doživela korenite spremembe v vrednotah in družbenem ustroju, odraščala s humanizmom in dozorevala v svetu pragmatičnega materializma. Predstavitev javnih osebnosti s kontrastnega zornega kota, kot ga narekuje tržna praksa, je zasnovana tako v smislu likovnega vidika upodobitve ležeče figure, kakor tudi v spremnem besedilu, ki temelji na intimnih pogovorih s portretiranci. Iskrenost in naslavljanje najpogosteje prezrtih in zamolčanih tem je nekaj, kar vzpostavlja nove dialoge in smeri razmišljanja. Ležeči položaj je tako punctum, moteč element, stanje, ki deluje kot apel, klic in opozorilo. Razlage so večplastne.