Katrin Hochschuh & Adam Donovan ≡ Kibernetična intima

odprtje instalacije v Minoritski cerkvi (Vojašniški trg 1, Maribor)

Instalacija Kibernetična intima raziskuje komunikacijo med ljudmi in mehatronsko obliko življenja. Luči bitij v temi vzbudijo domišljijo obiskovalcev o njihovih namerah in notranjih svetovih Umetniško delo sproži razmišljanje o tem, kaj pričakujemo od robotov in umetne inteligence.

𝟭𝟭𝟬 𝗹𝗲𝘁 𝗠𝗮𝗿𝗶𝗯𝗼𝗿𝘀𝗸𝗲𝗴𝗮 𝗚𝗹𝗮𝘃𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗺𝗼𝘀𝘁𝘂

Maribor center / Glavni trg, Maribor

Razstava prikazuje gradnjo mariborskega Glavnega mostulavni most, ki ga danes imenujemo tudi Stari most, je pred 110 leti veljal za arhitekturni biser tistega časa, ne samo v mestu Maribor, ampak v celotni Avstrijski monarhiji. Iz bogatih arhivskih zbirk Pokrajinskega arhiva Maribor je razvidno, da je izgradnja mostu občutno spremenila podobo mesta v tistem času, nanjo ... Read more

Evropski dnevi judovske kulture 2023: Spomin

Maribor center / Sinagoga Maribor 4 Židovska ulica Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia

Različni dogodki po Sloveniji 29. avgust - 18. oktober 2023 Evropski dnevi judovske kulture (krajše EDJK) so vseevropski projekt, ki poteka od leta 2000 naprej.Z njim si organizatorji širom po Evropi prizadevamo osvetliti raznolikost in bogastvo judovstva ter njegov zgodovinski pomen v lokalnem, regionalnem in nacionalnem okolju s pripravo različnih dogodkov – konferenc, koncertov, gledaliških predstav, vodenih ... Read more

Knjižna dediščina predvojne prekmurske neološke judovske skupnosti. Molitveniki in obredne knjige ter njihovi lastniki. Vodstvo po razstavi

Osrednja knjižnica

Vodstvo po razstavi KNJIŽNA DEDIŠČINA PREDVOJNE PREKMURSKE NEOLOŠKE JUDOVSKE SKUPNOSTI: MOLITVENIKI IN OBREDNE KNJIGE TER NJIHOVI LASTNIKI Torek, 29. avgusta 2023, ob 18. uri v preddverju Osrednje knjižnice, TPC City, Vita Kraigherja 5, Maribor Plakatna razstava predstavlja dragoceno zapuščino prekmurske judovske skupnosti pred drugo svetovno vojno. Knjige, ki so izšle v obdobju od leta 1779 ... Read more

Poletni utrip Kulturne četrti Židovska

Kulturna četrt Židovska

KULTURNA ČETRT ŽIDOVSKAvabi naPoletni utrip na »najlepšem balkonu« Maribora nedelje, 3. september // Židovski trg // med 10:00 in 14:00Partnerske organizacije, ki delujejo na Židvoskem trgu in so povezane v Kulturno četrt Židovska, vabijo na prav poseben dogodek, ki so ga naslovile Poletni utrip na ‘‘najlepšem balkonu’’ Maribora. Pester nabor aktivnosti bo na Židovskem trgu potekal v nedeljo, 3. septembra, med 10. in 14. uro.  Dogodek bo uvod in hkrati začetek dogajanja v okviru Evropskih dnevov judovske kulture.Židovska ulica s pripadajočim trgom zaznamuje kulturnozgodovinsko pomemben del Maribora, ki se v današnji mestni zasnovi hkrati razkriva kot izjemno atraktiven urbanistično zaključen kotiček mesta. Galerijske in druge kulturne ustanove, delujoče na tej ulici, so se v želji, da bi na eni strani spodbudile prepoznavnost svoje kulturno-umetniške produkcije, na drugi pa prepoznavnost Židovske ulice oziroma Židovskega trga kot »najlepšega balkona mesta« in obenem enega najpomembnejših historičnih prostorov judovske dediščine v Sloveniji, povezale v Kulturno četrt Židovska. Pet partnerskih organizacij – Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, Mladinski kulturni center Maribor z Galerijo Media Nox, Fotoklub Maribor s Fotogalerijo Stolp, Društvo likovnih umetnikov Maribor z Galerijo DLUM in GT22 & Ustanova Fundacija Sonda – si v okviru omenjene iniciative prizadevajo obuditi utrip nekdanje judovske četrti ter tako neposredno ali posredno obujati spomin na njene nekdanje prebivalce, hkrati pa z raznovrstnostjo, tudi nejudovskih vsebin, med svojimi obiskovalci spodbuditi zavedanje, da lahko prav vsak obiskovalec Kulturne četrti Židovska – ne glede na starost ter svoja pričakovanja in okus – tod najde program, ki ga bo pritegnil in mu omogočil kakovostno kulturno-umetniško izkušnjo. Obisk in ogled vseh prireditev sta brezplačna.program po prizoriščihSINAGOGA MARIBOR10:00 - 14:00; Mariborska sinagoga – spomenik državnega pomena, dan odprtih vratVes čas pred Fotogalerijo Stolp; Divjina v črno beli, fotografska razstava Gorazda GolobaGALERIJA DLUM10.00–14.00; Most skozi znano, konceptualna slikarsko-kiparska razstava Matica KosaFOTOGALERIJA STOLP11.00–14.00; Odnosi 4, skupinska fotografska razstava več avtorjev11.00; Podobe Židovske. Likovna dela iz zbirke Umetnostne galerije Maribor, odprtje razstavev okviru uradnega začetka Evropskih dnevov judovske kulture 2023 v SlovenijiGALERIJA MEDIA NOX10.00–14.00; Intus, konceptualna video razstava Zale KlančnikŽIDOVSKI TRG11.30–13.30; Moj pogled na Židovski trg, likovna delavnica risanja svinčnikom in ogljem za otroke in mladinoGT22 (vhod z Židovske ulice) & UG MB, Ulična galerija Židovska12.00–14.00; Dan odprtih vrat in dokumentarna fotografska razstava Made in GT2212.00–14.00; Jaz labod – 4. del, BlackBoxGT22 skupinska video razstava več avtorjevVes čas v Ulični galeriji Židovska; Samouokvirjanje, Neznano 1–2, samostojna razstava Barnabása Neogrády-Kissa

EKO DRAVA 2023- 12. likovna razstava Tiha reka, čista reka

Likovni salon Lojze Šušmelj, Selnica ob Dravi

12. likovna razstava TIHA REKA, ČISTA REKA Razstavljajo: Marija Marinič Babić, Iztok Bobić, Dajana Čok, Erna Ferjanič, Nataša Grandovec, Vlasta Črčinovič Krofič, Gregor Kraljić, Zlatko Kraljić, Zdravko Luketič, Tjaž Marinič, Maks Marksl, Suzana Marovt – Suza, Gerhard Mernik, Tatjana Mijatovič, Branka Partlič, Mojmir Plevnik – Mojč, Jolanda Pušnik, Štefi Ramšak, Mira Senekovič, Marija Minka Šetinc, ... Read more

[Galerija Media Nox] Razstava Blaža Rojsa: Rememory

Galerija Media Nox

Tudi letos bo Galerija Media Nox eno od prizorišč Festivala fotografije Maribor, ki v mestu poteka v organizaciji Fotokluba Maribor. Otvoritev festivala bo v soboto, 16. septembra, na Židovskem trgu, že od četrtka, 14. septembra, pa bo kot del festivalskega dogajanja v Galeriji Media Nox na ogled razstava Rememory interdisciplinarnega umetnika Blaža Rojsa. Blaž Rojs - Kontrafaktualnost/Inherentno iluzorna narava/Iluzorno/___Blaž Rojs (1995) je interdisciplinarni umetnik, ki se osredotoča na slikarstvo in fotografijo. Leta 2020 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani z nagrajenim diplomskim delom Intervencija v fotografiji. Samostojno je razstavljal v galeriji Dobra Vaga (Transparentnost, 2021) in Galeriji Fotografija (Poljubi in nasvidenje, 2022) ter sodeloval na skupinskih razstavah v Sloveniji, na Nizozemskem in v Italiji. Trenutno nadaljuje študij likovne umetnosti na Univerzi za umetnost v Zürichu. Zastopa ga Galerija Fotografija v Ljubljani.Blaž Rojs se ukvarja z raziskovanjem dialoga med slikarstvom in fotografijo, kot načinom kreativnega izražanja. Mehanično naravo fotografije združuje z ekspresivnimi potezami slikarstva, ponovno uporablja in interpretira fragmente osebnih in najdenih podob ter jih preoblikuje, da bi razkril plasti svojega dojemanja sveta. Prek zlivanja reprezentacijskih tehnik in osebnih potez, z domišljijskimi preobrati vzpostavlja interakcijo z resničnostjo. V gledalcih želi vzbuditi radovednost glede njihovega lastnega dojemanja estetike in poudarja izmuzljivo naravo človeško ustvarjene vizualne upodobitve. V luči hitrega razvoja računalniško ustvarjenih podob se zdi slednje še posebej pomembno. Blaž Rojs želi z izposojo iz različnih trenutkov človeške zgodovine poudariti naravno privlačnost ženske forme in sprožiti pogovor o mejah sprejemljivosti v erotični umetnosti. Zanima ga, kako lahko te upodobitve razumemo kot krepitev moči in ne kot viktimizacijo.Dela Blaža Rojsa torej estetsko in konceptualno zarisujejo svojstven prostor v polju umetnosti in se ne podrejajo ustaljenim okvirjem visoke umetnosti, saj vključujejo dele, ki so jasno razvidno izhajajoči iz globoko subjektivne percepcije umetnika in gradijo specifično estetiko, ki je obenem prefinjeno premišljena in dopolnjena s surovimi »brute art« elementi, ki se iztekajo v elegantne in subtilno pripovedne zaključene celote. Soočeni smo z nepretenciozno in svežo umetniško podobo, ki komunicira jasno a neobremenjeno, v skladu z ideologijo, da sodobna umetnost dopušča razraščanje v poljubne smeri kombinacij in eksperimentov, ki odpirajo nova polja dojemanja in emotivnosti, skozi konstruiranje individualnega, kombiniranega likovnega jezika. Besedilo pripravila Sara Nuša Golob Grabner