Razstave

Odprtje razstave Moje ilustrirano življenje Janje Batič Vljudno vabljeni na odprtje razstave Janje Batič Moje ilustrirano življenje, ki bo v petek, 13. septembra 2024, ob 19. uri v razstavišču artKIT. Vizualni dnevnik Janje Batič je svojstvena umetnina, ki ga umetnica širi na različne ustvarjalne medije. Tako najdemo utrinke vsakdanjosti na digitalnih risbah, vezeninah, vzglavnikih in kot zadnji medij, ki se je pridružil, v prostorski postavitvi. Ustvarjamo, da lahko večkrat podoživimo življenje. Prvič v trenutku, ko ga prvič živimo in zaznamo, in za nazaj, v zamiku drobcev časa, v katerem se podoživeti trenutek v spominu drugače usede v srce, a ga okusimo in podoživimo vendarle lahko večkrat. Med mestom, kjer smo, in mestom, kamor gremo, se nahaja opazovalčev prostor, ki je sam kreator in vir, saj življenje prihaja iz nas.

Razstava predstavlja življenje in delo zadnjega grofa Attemsa na štajerskih tleh Ferdinanda Marijo III. Posavski muzej Brežice je že več kot sedem desetletij varuh bogate dediščine prejšnjih lastnikov družine grofov Attems. Letos obeležujemo 330 let, odkar je utemeljitelj štajerske veje rodbine grof Ignac Marija I. Attems (1652–1732) leta 1694 kupil gospostvo Brežice. Njegovi potomci so gospostvo obdržali v lasti vse do konca druge svetovne vojne. Razstava predstavlja življenje in delo zadnjega grofa Attemsa na štajerskih tleh Ferdinanda Marijo III. (1885–1946) ter grad in vpliv družine na širše lokalno okolje v obdobju med obema vojnama. Razstavo bo predstavila avtorica Mihaela Kovačič.

Odprtje razstave MOČVIRJE Alje Piry in Mateje Kavčič Vljudno vabljeni na odprtje razstave MOČVIRJE Mateje Kavčič in Alje Piry, ki bo v petek, 11. oktobra 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. Umetnici bo predstavila kuratorka mag. Mojca Štuhec. Umetniški dialog Mateje Kavčič in Alje Piry v svojem bistvu izhaja iz globokega spoštovanja do narave in osebne izkušnje sobivanja z rastlinskim svetom, prevedenim v umetniški jezik. Ta posredno zavrača paradigmo antropocentrizma, poziva k širjenju zavedanja o odgovornem soustvarjanju odnosov in kritizira rabo načel nenehnega spreminjanja normativov za ohranjanje kakovosti naravnih virov. Slikarkama je blizu poetična premisa ekologa, ornitologa, esejista in pesnika Iztoka Geistra (1945), ki v knjigi O zaupanju v naravo (2022) pojasnjuje, da bi naj naš odnos do narave temeljil na spoštovanju živih bitij, se prilagajal njihovim spremembam in ne nasprotno.

Skočite v svet igre in nostalgije – brezplačna razstava in delavnica za vso družino! V nedeljo, 13. oktobra 2024, ob 10.30 vas v okviru Tedna otroka vabimo v Muzej narodne osvoboditve Maribor, kjer se nam lahko pridružite na vodenem ogledu nove občasne razstave "Igra in igrače naše mladosti". Razstava vas bo popeljala v nostalgične spomine otroških dni in skozi igro ter igrače predstavila preteklost. Po vodstvu bo organizirana kratka delavnica na temo starih iger in igrač, kjer boste lahko spoznali, kako so se igrale prejšnje generacije. Udeležba na obeh dogodkih je BREZPLAČNA. Veselimo se vašega obiska!

Razstava bo odprta v petek, 18. oktobra 2024, ob 13. uri v razstavišču Atrium Pokrajinskega arhiva Maribor (Glavni trg 7). Na razstavi bo razstavljeno izbrano arhivsko in drugo gradivo iz prelomnih dogodkov v letih 1918–1920, ki so usodno zaznamovali slovensko Štajersko in Koroško. Maistrova dejanja v zvezi s prevzemom vojaške oblasti v Mariboru in boji za severno mejo so zabeležena na fotografijah, plakatih, v razglasih, časopisnih člankih in njegovih spominih. Razstava razkriva del tega gradiva in tako orisuje Maistrovo pomembno vlogo v razburkanem času nastajanja jugoslovanske države, predstavlja pa tudi odzive na Maistrovo smrt in njegovo poslednjo pot.

UGM se pridružuje Dnevu Maribora in spominu na generala in pesnika Rudolfa Maistra z razstavo originalnih ilustracij Ejti Štih za knjigo Rudolf in Vojko, ki je izšla pri Založbi Pivec. Zgodba govori o Rudolfu in njegovem konju Vojku, glavnih junakih podviga, ki se je dogajal 23. novembra 1918 zgodaj zjutraj, ko je vojska generala Maistra razorožila zeleno gardo, ki so jo na Štajerskem vzpostavili Nemci. Ejti Štih je ilustracije izdelala v mešani tehniki. Uporabila je kombinacijo pokrivnih barv, voščenih pastelov in ponekod tudi kolaža. Prizor je najprej naslikala, nato pa je s praskanjem vnesla risbo. S tem je dosegla likovno razgibanost in večplastnost. Za slikarstvo Ejti Štih so značilne močne barve, figuralne teme, vpletanje aktualnih dogodkov in kritičnost do struktur moči in oblasti. Zanimajo jo zgodbe običajnih ljudi, vpetih v realnost tega sveta, ki jih podaja z naklonjenostjo in čustveno doživetostjo. Kustosinja: Andreja Borin Knjiga avtoric Katarine Mahnič in Alenke Juvan ima nenavaden naslov: Rudolf in Vojko: ali kako je Maister v 47 minutah ubranil slovenski Maribor.

Razstava je prva predstavitev ustvarjalnega opusa in delovanja Viktorja Cotiča nasploh in je tudi prva v nizu raziskovalnih razstav, posvečenih posebnostim likovne umetnosti v Mariboru v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Z raziskovalno razstavo v UGM Kabinetu predstavljamo primorca Viktorja Cotiča (1885–1955), ki se je v Maribor preselil konec leta 1919. V razburljivem obdobju po koncu prve svetovne vojne, ko je mesto gradilo svojo slovensko identiteto, je bil eden ključnih organizatorjev likovnega življenja. Z Maistrovo podporo je že leta 1920 priredil I. umetnostno razstavo ter ustanovil Umetniški klub Grohar, prvo organizacijo, ki je povezovala likovne umetnike v našem mestu. Bil je vsestranska osebnost: prominenten profesor, slikar, ilustrator in scenograf. Viktor Cotič si deli usodo z mnogimi posamezniki iz generacije, ki je v času Avstro-Ogrske službovala v različnih krajih, tudi v Zadru, in po vojni zaradi naraščajočega fašizma nadaljevala svojo profesionalno pot v Mariboru. Naše mesto je Cotič zapustil leta 1933, kmalu je skoraj povsem opustil slikarstvo in se posvetil ribištvu. kustosinja: Breda Kolar Sluga, muzejska svetovalka