Razstave

UGM se pridružuje Dnevu Maribora in spominu na generala in pesnika Rudolfa Maistra z razstavo originalnih ilustracij Ejti Štih za knjigo Rudolf in Vojko, ki je izšla pri Založbi Pivec. Zgodba govori o Rudolfu in njegovem konju Vojku, glavnih junakih podviga, ki se je dogajal 23. novembra 1918 zgodaj zjutraj, ko je vojska generala Maistra razorožila zeleno gardo, ki so jo na Štajerskem vzpostavili Nemci. Ejti Štih je ilustracije izdelala v mešani tehniki. Uporabila je kombinacijo pokrivnih barv, voščenih pastelov in ponekod tudi kolaža. Prizor je najprej naslikala, nato pa je s praskanjem vnesla risbo. S tem je dosegla likovno razgibanost in večplastnost. Za slikarstvo Ejti Štih so značilne močne barve, figuralne teme, vpletanje aktualnih dogodkov in kritičnost do struktur moči in oblasti. Zanimajo jo zgodbe običajnih ljudi, vpetih v realnost tega sveta, ki jih podaja z naklonjenostjo in čustveno doživetostjo. Kustosinja: Andreja Borin Knjiga avtoric Katarine Mahnič in Alenke Juvan ima nenavaden naslov: Rudolf in Vojko: ali kako je Maister v 47 minutah ubranil slovenski Maribor.

Razstava je prva predstavitev ustvarjalnega opusa in delovanja Viktorja Cotiča nasploh in je tudi prva v nizu raziskovalnih razstav, posvečenih posebnostim likovne umetnosti v Mariboru v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Z raziskovalno razstavo v UGM Kabinetu predstavljamo primorca Viktorja Cotiča (1885–1955), ki se je v Maribor preselil konec leta 1919. V razburljivem obdobju po koncu prve svetovne vojne, ko je mesto gradilo svojo slovensko identiteto, je bil eden ključnih organizatorjev likovnega življenja. Z Maistrovo podporo je že leta 1920 priredil I. umetnostno razstavo ter ustanovil Umetniški klub Grohar, prvo organizacijo, ki je povezovala likovne umetnike v našem mestu. Bil je vsestranska osebnost: prominenten profesor, slikar, ilustrator in scenograf. Viktor Cotič si deli usodo z mnogimi posamezniki iz generacije, ki je v času Avstro-Ogrske službovala v različnih krajih, tudi v Zadru, in po vojni zaradi naraščajočega fašizma nadaljevala svojo profesionalno pot v Mariboru. Naše mesto je Cotič zapustil leta 1933, kmalu je skoraj povsem opustil slikarstvo in se posvetil ribištvu. kustosinja: Breda Kolar Sluga, muzejska svetovalka

Razstava nagrajenih študentskih del MFRU30. Kurira Martina Frangež. Mladinski kulturni center Maribor je v okviru 30. Mednarodnega festivala računalniške umetnosti (MFRU) znova objavil javni poziv k prijavi študentskih intermedijskih umetniških projektov za študentsko nagrado festivala MFRU 2024. Razstavljajo prejemniki nagrad za najboljše študentske intermedijske projekte festivala MFRU 2024, Senka Milutinović, Lazar Mihajlović in Ana Evtić. Projekte je izbrala tričlanska žirija (Maja Burja, Simon Streljaj in Lara Mejač). Nagrajena dela so: Odprtje razstave bo v soboto, 19. oktobra 2024, ob 20. uri v Kulturnem inkubatorju na Koroški cesti 18. Razstava bo v razstavišču na ogled do 25. oktobra.

Bila je drugačna. Bila je posebna. Ena od tistih zanimivih Laščank. Poznala je vse in vsi so poznali njo. Kjerkoli se je pojavila, je vedno vzbudila zanimanje, včasih tudi kakšen majhen škandal. Nekateri so iskali njeno družbo, drugi so se je izogibali. Ime ji je bilo Mariana, toda to so vedeli le redki. O njej se je napletlo polno zgodb in zgodbic. Nekatere med njimi so postale legendarne in z njimi je postala laška legenda tudi Frau Komes. Zgodbo o tej neverjetni Laščanki nam bo predstavil Tomaž Majcen, kustos Muzeja Laško.

Razstava razkriva zgodbo Line, ki je nenadoma postala kolateralna škoda in posredna žrtev medvrstniškega nasilja, ter se preizprašuje, kakšen vpliv je imelo to na njeno življenje. Zgodba ni le osebna, saj nagovarja pomembnost odpiranja dialoga in ozaveščanja javnosti o resnosti problematike, posledicah za širšo skupnost in prevzemanja odgovornosti celotne družbe. Avtorica: Lina Razstava je nastala v sodelovanju z Društvom Trafika in Rajzefibrom ter s podporo Medicinskega centra Sanus Statera, Zavoda Kinetika, Plesne šole Sebastian, NIJZ s programom #to sem jaz, MIRA, Safe.si, Jerneja Žumerja in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Na promenadi Mestnega parka bo v novembru na ogled razstava črno-belih fotografij Matjaža Wenzla z naslovom Men Face Down , kjer boste sledili znanim mariborskim likom srednje generacije iz sveta umetnosti in kulture, v suspenzu. Umetnik Matjaž Wenzel v seriji fotografij Men Face Down na tla pozicionira ležeča moška telesa, obdana z naravnim ali grajenim okoljem. Portret ležeče figure, postavljene v eksterier, telo, obrnjeno z obrazom navzdol, je popolno nasprotje običajne stoječe ali sedeče poze. Tovrstna poza v gledalcu vzbuja občutek nelagodja, občutek, da je nekaj narobe, in namiguje na nesrečo, otopelost in celo minljivost življenja. Serija portretira moške umetnike-avtorje srednjih let iz Maribora, generacijo, ki je doživela korenite spremembe v vrednotah in družbenem ustroju, odraščala s humanizmom in dozorevala v svetu pragmatičnega materializma. Predstavitev javnih osebnosti s kontrastnega zornega kota, kot ga narekuje tržna praksa, je zasnovana tako v smislu likovnega vidika upodobitve ležeče figure, kakor tudi v spremnem besedilu, ki temelji na intimnih pogovorih s portretiranci. Iskrenost in naslavljanje najpogosteje prezrtih in zamolčanih tem je nekaj, kar vzpostavlja nove dialoge in smeri razmišljanja. Ležeči položaj je tako punctum, moteč element, stanje, ki deluje kot apel, klic in opozorilo. Razlage so večplastne.

Format C (Dina in Vedran Gligo): Moj hrbet kot most, ki ga lahko prečkaš Otvoritev razstave: 15. 11. 2024 ob 19:30 Vetrinjski dvor, Vetrinjska ulica 30, Maribor Vljudno vabljeni na odprtje razstave kolektiva Format C z naslovom Moj hrbet kot most, ki ga lahko prečkaš, ki bo v petek, 15. novembra, ob 19:30 v razstavišču ... Read more

Cvetka Hojnik in Taja Frešer: Temna stran emocij Vljudno vabljeni na odprtje skupne razstave Cvetke Hojnik in Taje Frešer Temna stran emocij, ki bo v petek, 15. novembra 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. Ob tem se bo kot del projekta zgodil tudi modni performans. Razstava je povezava dveh umetnic in tvori nova medsebojna razmerja v okoliščinah ambientalne celostne grafične podobe. Gradi na vizualni in čustveni zgodbi, ki jo povezujejo materiali, strukture, zvoki in gibanje. Gre za koncept povezovanja oblačil in vizualnih instalacij v celostno podobo. Premikajoči se modeli, ki postanejo statični objekti oz. skulpture, se zlijejo v eno s slikami, ozadjem in prostorom. Zato dela postanejo metafore miselnega in čustvenega, resničnega in duhovnega v prostoru in času.

Razstava Shapeshifting predstavlja transformacijo umetničinih preteklih del in odpira nova izhodišča za premislek o trajnosti in dolgoročni funkcionalnosti umetniških objektov v sodobni kulturi. Razstava Shapeshifting predstavlja predelana in preoblikovana pretekla umetniška dela umetnice Tajde Novšak. Temelji na ustvarjalni praksi, ki jo je razvijala med študijem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoje kiparske prakse ni omejila na tradicionalne tehnike, ampak razvila metodologijo, ki se je osredotočala na preplet umetniškega izraza in psihološkega raziskovanja. Preobrazba umetniških del je tako metafora za širšo družbeno transformacijo, kjer smo vsi soudeleženi v procesu nenehnega prilagajanja in rasti. V tem smislu Shapeshifting deluje kot katalizator osebnih in družbenih sprememb, ki presega zgolj estetsko in funkcionalno vrednost in odpira prostor za globlji razmislek o tem, kako umetnost sooblikuje našo realnost in nam ponuja nove načine sodelovanja in soustvarjanja življenjskih prostorov, v katerih bivamo.  Producent razstave je Zavod Artopolis v koprodukciji z Galerijo Tkalka. Razstavo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo RS.

Odprtje razstave in predstavitev knjige: Igor Štromajer: 3¦×Fń–Qé3=Miá+ Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave in predstavitev knjige Igorja Štromajerja 3¦×Fń–Qé3=Miá+, ki bo v petek, 22. novembra 2024, ob 18. uri v razstavišču artKIT. Razstava ×›lëśßwp^Ů ßc W Ýc}=ďnău Ýľ ďnÝ +Î×Ö÷}=÷ č ª 6ŐP íŐ¦§]s[)m}=ă{ ›u ﬦ¹^°_÷ï é–Łnß 3 Štromajer razstavlja naključne predmete, ki jih električni pesnik potrebuje za svoje delo ter dele strojev in odmrle računalniške opreme, ki so procesirali njegove unikodne pesmi in sodelovali pri nastajanju zbirke poezije. Avtorjevo osnovno izhodišče namreč je, da (para/ne)umetnost ne biva samo v ideji, v konceptu, torej ne zgolj v nominalnem in deklariranem, v sebi sami, ampak enakovredno tudi v orodjih in strojih, ki jo proizvajajo. Stroji, ki jo generirajo, so njen nepogrešljiv sestavni del. Zbirka poezije Osrednji del odprtja razstave je predstavitev zbirke poezije, knjige s sto in eno pesmijo, ki sta jih skupaj napisala človek in stroj.