Razstave
Spekter. 70 let Zbirke UGM
Maribor center / Umetnostna galerija Maribor (Strossmayerjeva 6, Maribor)Na veliki novi razstavi v Umetnostni galeriji Maribor razpiramo spekter pogledov, pozicij, oblik v umetniških delih iz Zbirke UGM in v umetnosti razstavne dejavnosti same. Otvoritev: petek, 2. februar 2024, 19.002. februar 2024–3. december 2025 Kakor umetniško delo tvorijo številni elementi, ki jih z uporabo veščin in orodij v harmonije spretno kombinirajo in soočajo njihovi avtorji in avtorice, je tudi razstava umetniška forma sama zase, ob snovanju katere veljajo načela, sorodna snovanju umetniškega dela – kjer so umetniška dela sestavni elementi konglomerata celote. »Le čevlje sodi naj kopitar. Po izobrazbi nisem umetnostni zgodovinar, temveč industrijski oblikovalec, zato sem v vlogi avtorja postavitve primarno posegal po ključih formalizma – barve, teksture in oblike – kriterijih, ki so po definiciji del moje profesionalne domene. Osrednje vodilo pri postavitvi razstave, od izbora do načina predstavitve del, prostorskih intervencij (barve in obloge sten, način okvirjanja in obešanja), je preizpraševanje ideje standarda.« — David Tavčar Umetnostna galerija Maribor v letu, ko praznujemo 70 let, vabi k obisku nove občasne postavitve naše zbirke. Tokratno postavitev je zasnoval oblikovalec David Tavčar, ki je v preteklem letu prečesal Zbirko UGM in iz nje izbral več kot 250 umetnin, ikoničnih, manj znanih ali prvič razstavljenih, ter jih v sedmih sobanah in dveh dvoranah postavil v razgibano avtorsko doživetje. Umetnostna galerija Maribor od leta 1954 domuje v palači na Strossmayerjevi ulici, ki zaradi prostorskih omejitev ne dopušča sočasne stalne postavitve zbirke in velikih občasnih razstav. Ta izziv v galeriji že vrsto let premagujemo tako, da na občasnih postavitvah Zbirke UGM v vedno novih konstelacijah del in načinih predstavitve ponudimo svež premislek o naši zbirki ter zgodovini umetnosti preteklega stoletja v mestu, regiji in Sloveniji. Če je kuratorka Nadja Gnamuš pred desetimi leti na razstavi 60! Panorama zasnovala postavitev zbirke okoli vsebinskih in tematskih sklopov (osebno, umaknjeni subjekt, kulturne krajine in politično), pred štirimi leti pa smo 100+ vrhuncev iz Zbirke UGM postavili v kronološkem in slogovnem zaporedju, se Spekter osredotoča na formalne aspekte vizualne umetnosti: barva, oblika, material, tekstura, kompozicija. Prav tako smo v pričakovanju širitve v nove razstavne prostore na Rotovškem trgu posebno pozornost namenili prostorom našega do sedaj edinega domovanja in z oblikovalskimi konturami izpostavili najbolj značilne in karizmatične poteze palače na Strossmayerjevi. Pod taktirko Davida Tavčarja so prostori Umetnostne galerije Maribor postali prizorišča razstavljalskih eksperimentov in interpretacij zgodovinskih oblik postavitev umetnosti: od salonskega principa, principa bele kocke, do skicoznih postavitev in povsem originalnih novih form. Oblikovalec David Tavčar je prodoren mlad oblikovalec, znan zlasti po oblikovanju tekstila za mednarodne modne hiše in podjetja s tradicijo, interierjih in lastni blagovni znamki. V oblikovanju ga odlikuje sproščena in igriva poteza risbe z roko, smisel za humor in neizčrpen vir referenc na zgodovino umetnosti, obrti in oblikovanja. Tavčar podobe niza v zaporedja in mreže ter tako ustvarja prepoznavne vzorce, ki od bližnjih detajlov do učinka od daleč tvorijo kompleksno in suvereno celoto. Umetnostna galerija Maribor je Tavčarju, kot izrazito svojstvenemu connoisseurju umetnosti, zaupala in podala carte blanche, da s svojim pogledom in uporabo del iz Zbirke UGM splete bogato tapiserijo formalnih umetnostnih asociacij in konverzacij.
[MLADE ARKADE] Razstava Tare Rubinič
Galerija Media NoxMLADE ARKADEZemlja in Luna si posojata Sonce — Življenje in Smrt si delita oderRazstava Tare Rubinič Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) odpira novo zunanje razstavišče v Kulturni četrti Židovska, kjer pod okriljem MKC Maribor deluje Galerija Media Nox. Razstavišče se nahaja na zunanjih arkadah pred galerijo, prva bo v njem razstavljala mlada umetnica Tara Rubinič, ki je pripravila razstavo z naslovom Zemlja in Luna si posojata Sonce — Življenje in Smrt si delita oder. Uradno odprtje razstave in s tem tudi razstavišča Mlade arkade bo v četrtek, 6. junija 2024, ob 18. uri.Novo zunanje razstavišče Mlade arkade, ki se nahaja na zunanjih arkadah na stavbi Židovskega trga pred Galerijo Media Nox, bo razstavljalo dela mladih umetnikov do 29. leta starosti. Mladi umetniki bodo tako dobili priložnost, da se predstavijo in so videni tudi v zunanjem javnem prostoru Kulturne četrti Židovska.Prva razstavljalka Mladih arkad je Tara Rubinić (2004), vizualna umetnica mlajše generacije, ki se predstavlja z delom Zemlja in Luna si posojata Sonce — Življenje in Smrt si delita oder.Tara Rubinić (2004) je vizualna umetnica mlajše generacije, ki se še uveljavlja v svetu umetnosti in je študentka na ALUO. Risala in ustvarjala je že od otroštva, vendar se je šele med času korone slikanju in ustvarjanju poglobljeno posvetila in zelo hitro napredovala ter razvila svoj slog. Med karanteno je bila udeležena tudi v kratkem mentorstvu za začetnike v Ravnikar Gallery Space. Prejela je že nekaj nagrad, med drugim poleti 2020 na natečaju Zine Vitrine z zinom Otrok Deček Dom, v letu 2023 pa je prejela nagrado Mladi na Ex Tempore v Piranu.Zemlja in Luna si posojata Sonce — Življenje in Smrt si delita oderTara Rubinič se predstavlja z dvema deloma, v katerih naslavlja naravna nasprotja, kot sta plima in oseka; noč in dan; rojstvo ter smrt; grajenje in rušenje. Kljub močnim kontrastom v naravi življenje ni črno-belo in se vse med seboj povezuje in dopolnjuje.
Mateja Kavčič in Alja Piry: MOČVIRJE
Maribor center / MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, MariborOdprtje razstave MOČVIRJE Alje Piry in Mateje Kavčič Vljudno vabljeni na odprtje razstave MOČVIRJE Mateje Kavčič in Alje Piry, ki bo v petek, 11. oktobra 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela. Umetnici bo predstavila kuratorka mag. Mojca Štuhec. Umetniški dialog Mateje Kavčič in Alje Piry v svojem bistvu izhaja iz globokega spoštovanja do narave in osebne izkušnje sobivanja z rastlinskim svetom, prevedenim v umetniški jezik. Ta posredno zavrača paradigmo antropocentrizma, poziva k širjenju zavedanja o odgovornem soustvarjanju odnosov in kritizira rabo načel nenehnega spreminjanja normativov za ohranjanje kakovosti naravnih virov. Slikarkama je blizu poetična premisa ekologa, ornitologa, esejista in pesnika Iztoka Geistra (1945), ki v knjigi O zaupanju v naravo (2022) pojasnjuje, da bi naj naš odnos do narave temeljil na spoštovanju živih bitij, se prilagajal njihovim spremembam in ne nasprotno.
Rudolf Maister v ilustracijah Ejti Štih
Maribor center / UGM Šop, Strossmayerjeva ulica 6UGM se pridružuje Dnevu Maribora in spominu na generala in pesnika Rudolfa Maistra z razstavo originalnih ilustracij Ejti Štih za knjigo Rudolf in Vojko, ki je izšla pri Založbi Pivec. Zgodba govori o Rudolfu in njegovem konju Vojku, glavnih junakih podviga, ki se je dogajal 23. novembra 1918 zgodaj zjutraj, ko je vojska generala Maistra razorožila zeleno gardo, ki so jo na Štajerskem vzpostavili Nemci. Ejti Štih je ilustracije izdelala v mešani tehniki. Uporabila je kombinacijo pokrivnih barv, voščenih pastelov in ponekod tudi kolaža. Prizor je najprej naslikala, nato pa je s praskanjem vnesla risbo. S tem je dosegla likovno razgibanost in večplastnost. Za slikarstvo Ejti Štih so značilne močne barve, figuralne teme, vpletanje aktualnih dogodkov in kritičnost do struktur moči in oblasti. Zanimajo jo zgodbe običajnih ljudi, vpetih v realnost tega sveta, ki jih podaja z naklonjenostjo in čustveno doživetostjo. Kustosinja: Andreja Borin Knjiga avtoric Katarine Mahnič in Alenke Juvan ima nenavaden naslov: Rudolf in Vojko: ali kako je Maister v 47 minutah ubranil slovenski Maribor.
Viktor Cotič / Primorec v Mariboru
Maribor center / UGM Kabinet, Strossmayerjeva ulica 6Razstava je prva predstavitev ustvarjalnega opusa in delovanja Viktorja Cotiča nasploh in je tudi prva v nizu raziskovalnih razstav, posvečenih posebnostim likovne umetnosti v Mariboru v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Z raziskovalno razstavo v UGM Kabinetu predstavljamo primorca Viktorja Cotiča (1885–1955), ki se je v Maribor preselil konec leta 1919. V razburljivem obdobju po koncu prve svetovne vojne, ko je mesto gradilo svojo slovensko identiteto, je bil eden ključnih organizatorjev likovnega življenja. Z Maistrovo podporo je že leta 1920 priredil I. umetnostno razstavo ter ustanovil Umetniški klub Grohar, prvo organizacijo, ki je povezovala likovne umetnike v našem mestu. Bil je vsestranska osebnost: prominenten profesor, slikar, ilustrator in scenograf. Viktor Cotič si deli usodo z mnogimi posamezniki iz generacije, ki je v času Avstro-Ogrske službovala v različnih krajih, tudi v Zadru, in po vojni zaradi naraščajočega fašizma nadaljevala svojo profesionalno pot v Mariboru. Naše mesto je Cotič zapustil leta 1933, kmalu je skoraj povsem opustil slikarstvo in se posvetil ribištvu. kustosinja: Breda Kolar Sluga, muzejska svetovalka
JAZ SEM LINA!
Maribor center / Trafika ob Mestnem parku +1 moreRazstava razkriva zgodbo Line, ki je nenadoma postala kolateralna škoda in posredna žrtev medvrstniškega nasilja, ter se preizprašuje, kakšen vpliv je imelo to na njeno življenje. Zgodba ni le osebna, saj nagovarja pomembnost odpiranja dialoga in ozaveščanja javnosti o resnosti problematike, posledicah za širšo skupnost in prevzemanja odgovornosti celotne družbe. Avtorica: Lina Razstava je nastala v sodelovanju z Društvom Trafika in Rajzefibrom ter s podporo Medicinskega centra Sanus Statera, Zavoda Kinetika, Plesne šole Sebastian, NIJZ s programom #to sem jaz, MIRA, Safe.si, Jerneja Žumerja in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Matjaž Wenzel / Men Face Down
d774c7f8-0b5b-4290-bb05-d648e638dfd1 +2 moreNa promenadi Mestnega parka bo v novembru na ogled razstava črno-belih fotografij Matjaža Wenzla z naslovom Men Face Down , kjer boste sledili znanim mariborskim likom srednje generacije iz sveta umetnosti in kulture, v suspenzu. Umetnik Matjaž Wenzel v seriji fotografij Men Face Down na tla pozicionira ležeča moška telesa, obdana z naravnim ali grajenim okoljem. Portret ležeče figure, postavljene v eksterier, telo, obrnjeno z obrazom navzdol, je popolno nasprotje običajne stoječe ali sedeče poze. Tovrstna poza v gledalcu vzbuja občutek nelagodja, občutek, da je nekaj narobe, in namiguje na nesrečo, otopelost in celo minljivost življenja. Serija portretira moške umetnike-avtorje srednjih let iz Maribora, generacijo, ki je doživela korenite spremembe v vrednotah in družbenem ustroju, odraščala s humanizmom in dozorevala v svetu pragmatičnega materializma. Predstavitev javnih osebnosti s kontrastnega zornega kota, kot ga narekuje tržna praksa, je zasnovana tako v smislu likovnega vidika upodobitve ležeče figure, kakor tudi v spremnem besedilu, ki temelji na intimnih pogovorih s portretiranci. Iskrenost in naslavljanje najpogosteje prezrtih in zamolčanih tem je nekaj, kar vzpostavlja nove dialoge in smeri razmišljanja. Ležeči položaj je tako punctum, moteč element, stanje, ki deluje kot apel, klic in opozorilo. Razlage so večplastne.