Literatura

MLADI PEN GOSTUJEPosuj se s pepelom vaših očetovPredstavitev romana Laure Buzeti Torek, 7. april // ob 19. uri // Kulturni inkubator »Pred očetovim grobom ga oči pečejo in grlo boli, čepravse zaveda, da tam ni očeta. Da je krsta pod zemljo prazna in da je bil pogreb lebanalnost. Ritual za običajne ljudi.«

Na našem naslednjem srečanju se bomo pogovarjali o knjigi Smrt v Benetkah avtorja Thomasa Manna. Srečanje bo 8. aprila ob 18. uri v prostoru Freske v 1. nadstropju Vetrinjskega dvora. Gospod Aschenbach ali von Aschenbach živi v Münchnu in je star nekaj čez 50 let. Odloči se, da bo odpotoval. Najprej odpotuje v Trst, potem v Pulo, od tam pa v Benetke, kjer razhaja kolera. V kraj pride nekoliko razočaran nad sivino neba in neprijetno izkušnjo z gondoljerjem. Nakar en večer opazi družino iz Poljske, med njimi pa zagleda 14-letnega fanta, ki ga je popolnoma prevzel. Zaradi razlike v letih pa ni hotel pristopiti, ampak ga je opazoval iz razdalje. “Aschenbach je presenečeno opazil, da je deček popolno lep. Njegovo obličje, bledo in prikupno vase zaprto, obkodrano z lasmi medene barve, z ravnim nosom, z ljubkimi usti, z izrazom mile in božanske resnobe, je spominjalo na grške kipe iz najbolj žlahtne dobe…” Paul Thomas Mann (1875-1955) je bil nemški pisatelj, družbeni kritik in esejist. V svoja dela je vključeval misli Goetheja, Nietscheja in Schopenhauerja, prav tako pa tudi biblijske in nemške pripovedi. Vse to mu je dajalo dober vpogled v delovanje človeške psihe, kar se odraža tudi v njegovem pisanju. V času 2. svetovne vojne je zbežal sprva v Švico in kasneje v ZDA ter pisal literaturo, s katero je nasprotoval Hitlerjevemu nacističnemu režimu.Leta 1929 je prejel Nobelovo nagrado za književnost za roman Buddenbrookovi. Vabljeni, da knjigo preberete in se udeležite srečanja. Preostali dogodki sezone: 10. 6. 2026 Š. Jislová, T. Drahoňovská: Brez las Vabljeni! 

Pogovor z avtorjem. Dragan Velikić je eden izmed najvidnejših sodobnih srbskih pisateljev. Njegova dela so prevedena v številne jezike, mednarodno prepoznavnost pa mu je med drugim prinesel roman Rusko okno, nagrajen z ugledno NIN-ovo nagrado. Velikić je tudi dobitnik mednarodne literarne nagrade Vilenica. Pogovor z avtorjem bo usmerjal Semir Atić. Dogodek poteka v okviru Festival slovanskih književnosti, ki letos obeležuje 20. obletnico zbirke Sto slovanskih romanov – pomembnega mednarodnega projekta, ki s prevodi povezuje sodobne slovanske literarne glasove in jih približuje širšemu bralstvu.

V sklopu Festivala slovanskih književnosti vas vabimo na pogovor s črnogorskim pisateljem Andrejem Nikolaidisom. Andrej Nikolaidis (1974) je avtor več zbirk zgodb in romanov Zakaj Mira Furlan (1996), Oni! (2001), Mimesis (2003), Sin (2006), Prihod (2009), Odlašanje. Parezija (2012), Devet (2014) in Madžarski stavek (2017) ter knjig esejev Balkanska rapsodija (2007), Homo Sucker: poetika Apokalipse (2010) in Melanholija levice: menjava straže (2015). Njegovi romani so bili izdani v 20 izdajah v različnih evropskih jezikih, med drugim v angleščini, nemščini, slovenščini, italijanščini, turščini ... Za svoje literarno delo je prejel številna priznanja, med drugim nagrado britanskega PEN-a za prevedeno književnost v Londonu. Za roman Sin je prejel nagrado Evropske unije za književnost (EUPL). Za roman Madžarski stavek je prejel nagrado Meša Selimović, za knjigo esejev Kronika propada pa trinaestojulsko nagrado, najvišje državno priznanje v Črni gori. Deluje kot kolumnist črnogorskega portala CDM. S pisateljem se bo pogovarjal Nino Flisar. Veseli bomo vašega obiska!

Predfestivalsko dogajanje 29. Slovenskih dnevov knjige 2026 Mladinski kulturni center Maribor s partnerji pripravlja bogat literarni program ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 2026. V Mariboru in okoliških krajih se bo med 21. in 25. aprilom zvrstilo dvanajst literarnih dogodkov. Program je hkrati del predfestivalskega dogajanja festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo letos doživel svojo 29. izvedbo. Festival organizira MKC Maribor, potekal pa bo med 25. in 30. majem 2026. Celoten program ob svetovnem dnevu knjige je objavljen na spletni strani MKC Maribor.

Odprti mikrofon V Mariborski knjižnici že več desetletij negujemo tradicijo pripovedovanja pravljic in zgodb. Pripovedovalski mikrofon ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic predajamo vam! Stara katalonska navada veli, da si ob tem prazniku podelimo knjigo in vrtnico - mi pa vas vabimo, da si izmenjamo zgodbe. Vsak nastopajoči ali nastopajoča ima na voljo sedem minut. Prijave sprejemamo do 15. aprila na elektronski naslov: dejavnosti.prireditve.promocijaMK@mb.sik.si.

PROGRAM OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC 2026PISTELJ ZA KATEDROM: ANDREJ E. SKUBICSreda, 22. april 2026 // OŠ Franceta Prešerna Maribor in Pedagoška fakulteta UMV sredo, 22. aprila 2026, bo v sklopu programa, ki ga MKC Maribor pripravlja ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 2026, za katedrom gostoval Andrej E. Skubic. Literarni matineji ob 12.50 na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru bo ob 15. uri sledilo gostovanje avtorja na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.ob 12.50 | Osnovna šola Franceta Prešerna v MariboruPISATELJ ZA KATEDROMLiterarna matineja za osnovnošolce z Andrejem E. Skubicem V romanu Lahko bi umrl na tem kavču z mano Andreja E. Skubica znova srečamo like iz zbirke Trio Golaznikus, tokrat v mladostniških letih. Zgodba, zapisana v živem jeziku, obravnava zahtevnejše plati odraščanja in kompleksne medosebne odnose, avtor pa svoje like spremlja z blagostjo in humorjem. Za roman je leta 2025 prejel nagradi desetnica in večernica. Pogovor z avtorjem bo usmerjala dr. Andreja Erdlen.Organizatorji: Mladinski kulturni center Maribor, Mariborska knjižnica in Osnovna šola Franceta Prešerna Maribor ~ ~ ~ Sreda, 22. april 2026 | ob 15.00 | Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, predavalnica 0.27PISATELJ ZA KATEDROMGostovanje Andreja E. Skubica na Pedagoški fakulteti MariborTema in motivi nagrajenega romana Andreja E. Skubica Lahko bi umrl na tem kavču z mano so povezani z odraščanjem današnjih najstnikov, s prvimi resnejšimi težavami, z odločitvami, ki se zdijo v nekem trenutku modre, a se izkaže, da mladostniki vendarle včasih ne presojajo situacij najbolj optimalno. V črnogledost sveta in dogodkov je subtilno vpletena vera v prijateljstvo, poštenost in pomoč, ko jo nekdo potrebuje; avtor daje bralcu tisti dober občutek, da nihče ni čisto zares sam. Z literarnim gostom se bo pogovarjala dr. Dragica Haramija. Na prireditev so vabljeni študentje Pedagoške fakultete in Filozofske fakultete, odprta je tudi za javnost.Organizatorji: Mladinski kulturni center Maribor, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Slavistično društvo Maribor

Kako mlade pisateljice pišejo o svoji generaciji, bosta vsaka iz svoje perspektive predstavili Katarina Gomboc Čeh in Liu Zakrajšek. Katarina Gomboc Čeh in Liu Zakrajšek v delih Nihče nikogar ne spozna in Zajtrk prvakinj govorita o vsakdanu generacije v dvajsetih letih, ki je zaznamovan z negotovostjo, zapletenimi družinskimi odnosi in nenehnim iskanjem lastne podobe. Odpirata vprašanja, ki jih ni mogoče preslišati. Obdobja mladosti, ko ženskam ... Read more

PROGRAM OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC 2026MARATON MARIBORSKIH LITERATOV – POZDRAV SVETOVNEMU DNEVU KNJIGE Četrtek, 23. april 2026 // ob 18.00 // Grajska kavarna – Pokrajinski muzej MariborV četrtek, 23. aprila 2026, bo v sklopu programa, ki ga MKC Maribor pripravlja ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 2026, vabimo na Maraton mariborskih literatov, ki bo ob 18. uri v Grajski kavarni Pokrajinskega muzeja Maribor.

Monografije je skupinsko delo avtorjev iz Hrvaške, Slovenije in Srbije, ki prihajajo iz različnih akademskih disciplin, združuje pa jih zanimanje za etnografsko raziskovanje režima iregulariziranih migracij v kritični perspektivi. Monografija s podnaslovom Pojmovnik evropskega režima iregulariziranih migracij na periferiji Evropske unije, ki so jo uredile Marijana Hameršak, Iva Pleše in Tea Škokić v sodelovanju z Uršulo Lipovec Čebron in Jelko Zorn, kritično obravnava sedanji migracijski režim, ki ga oblikujejo iregularizirana in kriminalizirana migrantska gibanja čez države na jugovzhodnih zunanjih kopenskih mejah Evropske unije. Z opredelitvijo ključnih pojmov (na primer Avtonomija, Čakanje, Gejm, Solidarnost, Zvok), njihovih različnih pomenov, genealogij, prekrivanj ter ambivalentnosti pokaže na kompleksnost, večplastnost in fluidnost migracij. Pogovor z avtorji monografije, ki bo potekal v slovenščini in hrvaščini, bo moderirala Ana Svetel. Veseli bomo vašega obiska!