Literatura

Tri dni pred praznično 150. obletnico rojstva Ivana Cankarja Drama SNG Maribor v sodelovanju z Narodnim domom Maribor in Mariborsko knjižnico pripravlja dogodek Cankarjeva Minuta za poezijo. Cankar je svojo literarno pot začel kot pesnik. Leta 1899 je izdal svojo edino pesniško zbirko z naslovom Erotika. Njen izid je zanetil pravi škandal, čigar vrhunec je bil sežig odkupljenih 700 knjižnih izvodov. Pesmi so gorele »za narodov blagor« in v boju proti »pohujšanju v dolini šentflorjanski«. Pesmi dvaindvajsetletnega pesnika so v času, ko je bil vpliv literature primerljiv z vplivom današnjih družbenih omrežij, pomenile drzen prelom – v slovensko poezijo so prinesle več čutnosti, osebne izpovedi in dekadentnega razpoloženja. Ivan Cankar, naš največji slovenski pisatelj in dramatik, je zgolj en dan svojega življenja, 7. maj 1911, preživel v Mariboru. Na poti iz Svete Trojice v Slovenskih goricah se je s svežo dramsko pesnitvijo Lepa Vida v kovčku ustavil v Mariboru. V družbi dijakov se je sprehodil po ulicah, v mestnem parku spil pivo in večer preživel v družbi zbranih v Narodnem domu. V spomin na ta dan, ki se je zapisal v mariborsko kroniko, vas vabimo, da se 115 let po Cankarjevem obisku našega mesta ponovno srečamo z njim v Narodnem domu. Na literarnem dogodku Minuta za poezijo, ki ga je pripravila dramaturginja mariborske Drame Maja Borin, spoznavamo Cankarjevo poezijo in njenega avtorja na sproščen in duhovit način. Vabljeni v četrtek, 7. maja 2026, ob 12.00 v Narodni dom Maribor.

VEČER SLABE POEZIJEČetrtek, 7. maj 2026 // 20.00 // Kulturni inkubatorKo te muza zapusti, ostanejo le rime na -i. Vabimo na večer slabe poezije, ki bo v četrtek, 7. maja 2026, ob 20. uri v Kulturnem inkubatorju. Veselimo se najslabšega pesniškega večera v Mariboru – naj nas skupaj pogoltnejo ognjeni zublji patosa! Vstop je prost, prosimo le za predhodne prijave.Zakaj bi slavili samo dobro poezijo, če imamo v Sloveniji toliko slabe? Naj se odprejo vsi predali, kjer se skrivajo najstniške romance, žalovanja vredni soneti in brezčasno osladne metafore.Lepo vabljene_i na tretji večer slabe poezije v Mariboru, ki se bo zgodil v četrtek, 7. maja 2026, ob 20. uri v Kulturnem inkubatorju. K udeležbi pozivamo vse ljubitelje_ice poezije, ki se ne jemljejo preresno in si upajo pokazati svoje manj uspele pesniške poskuse. Pogum bo nagrajen z zavidanja vredno nagrado, s čimer bomo po Špeli Kšela in Matiji Podbrezniku dobili že tretjega zmagovalca oziroma tretjo zmagovalko.

Na našem srečanju tokrat ne bomo govorili o romanu, ampak o zbirki esejev slovenske avtorice Mance G. Renko: Živalsko mesto. Srečali se bomo 13. maja ob 18. uri v prostoru Freske (1. nadstropje Vetrinjskega dvora). V zbirki esejev Manca G. Renko odpira različne teme, kot je sama zbirko podnaslovila: o popularni kulturi, zgodovini in čustvih. Kot sama pove v prologu je njen miselni svet zelo bogat in včasih tudi prehiter, da bi lahko zabeležila vse ideje. Ta svet pa se nekoliko umiri samo s pisanjem ali z alkoholom. Svoje eseje prepleta z različnimi referencami na zgodovinske dogodke, (pop) glasbo in drugo umetnost pa tudi z referencami na lastno doživljanje sveta in dogodke iz lastnega življenja. V svoje eseje vpleta svoj pogled ženske in feministične ideje, ki so še vedno pogosto v ozadju. Vse našteto odpira različne teme za pogovor. Manca G. Renko (1988) je zgodovinarka, urednica portala AirBeletrina in programska vodja festivala Literature sveta – Fabula. Zaposlena je na ZRC SAZU na Inštitutu za kulturne in spominske študije. Ob zbirki esejev je napisala tudi biografino Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder. Leta 2024 je odprla založbo No!Press, ki je do sedaj izdala 8 knjig, nekatere med njimi so razprodane ali ponatisnjene. V tej sezoni nam ostane samo še eno srečanje: 10. 6. se bomo pogovarjali o risoromanu Brez las avtoric Š. Jislová, T. Drahoňovská. Vabljeni!

Predstavitev knjige. Doc. dr. Gregor Antoličič, doktor zgodovinskih znanosti, sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, je pri Cankarjevi založbi izdal knjigo o cesarici Elizabeti, eni od najbolj zanimivih, vznemirljivih in tudi nerazumljenih zgodovinskih osebnosti. Njegova knjiga ob predstavitvi življenjske poti Sisi premišljuje tudi odnos cesarice do Slovencev in kako so Slovenci gledali na njo.   Pogovor bo usmerjala mag. Nina Hriberšek Vuk.   Foto: Ivo Žajdela

Predstavljen bo temeljni priročnik o klasičnih stenskih in stoječih urah Habsburške monarhije ter osrednje referenčno delo za zbiratelje, muzeje in strokovno javnost. DIE WAND- UND BODENSTANDUHREN DER HABSBURGERMONARCHIE, 1780–1850: Predstavitev knjige Stephana Andréewitcha, Paula Archarda in Alexandra Graefa Dvodelna publikacija prikazuje razvojno zgodovino nihajnih ur iz zgodnjega Metternichovega obdobja ter podrobno razlaga njihovo konstrukcijo in delovanje. Vsebuje tudi katalog skoraj 400 stenskih in stoječih ur ter indeks več kot 14.000 urarjev Habsburške monarhije, med njimi številnih doslej neznanih mojstrov in delavnic. Prinaša tudi biografske podatke, lokacije delavnic, razstavne in mojstrske kose, izume, značilnosti ur, prodajna mesta ter originalne cene. Z zbirateljem Zvonkom Pongračičem iz Maribora, ki je sodeloval pri nastajanju knjige, se bo pogovarjala Renata Močnik. Veseli bomo vašega obiska!

Ko literatura prestopi mejo jezika Avstrijska pisateljica, pesnica in zvočna umetnica Natascha Gangl ter slovenski pesnik in pisatelj Aleš Šteger bosta 19. maja 2026 v Mariboru in 20. maja 2026 v Ljubljani predstavila dvojezični literarni performans. V ospredju bo nagrajeno besedilo »Da Sta« oziroma njegov slovenski prevod »Tam kam«, ki odpira vprašanja zgodovinskega spomina, meje, identitete in moči jezika. Kaj se zgodi, ko literatura ni več samo besedilo za branje, ampak postane prostor poslušanja, zvena in kolektivnega spomina? Prav to bosta Natascha Gangl in Aleš Šteger raziskovala v dvojezičnem performansu, s katerim se bosta  19. maja 2026 ob 19.30 predstavila v Vetrinjskem dvoru v Mariboru. Dogodek združuje poezijo, prozo, zvočno umetnost in improvizacijo, hkrati pa prinaša redko priložnost za srečanje dveh avtorjev, ki vsak na svoj način premikata meje jezika in literature. Za besedilo »Da Sta« je Natascha Gangl leta 2025 prejela prestižno nagrado Ingeborg Bachmann in nagrado občinstva na Dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu. Slovenski prevod z naslovom »Tam kam« je prispeval Aleš Šteger. Besedilo se vrača k zamolčanim sledem nacističnega nasilja na avstrijsko-slovenski meji ob koncu druge svetovne vojne ter skozi zvočnost, dialekt in poetične jezikovne premike odpira vprašanja pripadnosti, jezika in zgodovinske zavesti. Zaznamujeta ga izrazita zvočnost ter preplet različnih jezikovnih registrov, narečij in ritmov. Natascha Gangl velja za eno najprodornejših avstrijskih avtoric mlajše generacije. Njena dela nastajajo med literaturo, gledališčem in zvočno umetnostjo, pri čemer je poslušanje osrednje izhodišče njenega ustvarjanja. Nedavno je izšla tudi njena zbirka Frische Appelle, ki združuje performativna in predavateljska besedila ter nadaljuje njeno raziskovanje jezika kot zvočnega, političnega in telesnega prostora. Aleš Šteger, eden najvidnejših slovenskih avtorjev in mednarodno najbolj prevajanih domačih pisateljev, pa že vrsto let razvija poetiko, ki literaturo povezuje z drugimi umetnostmi in javnim prostorom.

Dogodek 29. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru Na literarnem večeru bodo nastopili Pino Pograjc, Alina Špan, Tom Veber in osrednja gostja večera LGBTQ+ Anja Zag Golob. Pogovor z večkrat nagrajeno pesnico, esejistko, kritičarko, založnico, kolumnistko in urednico Anjo Zag Golob, ki bo predstavila svojo najnovejšo poezijo, bo povezovala Alja Pušič. Koordinator prireditve je pesnik in urednik Tom Veber, dogodek pa je del programa Mladinskega kulturnega centra Maribor, Maribor skozi rožnata očala. Organizira: Mladinski kulturni center Maribor.

Pogovor z avtorico. Mariborska hipnoza je roman uveljavljene in ene najvidnejših mednarodno priznanih čeških pisateljic, Dore Kaprálove (Brno, 1975), avtorice knjig za odrasle in otroke, radijskih dokumentarcev in reportaž. Junija 2024 je na povabilo češke založbe Větrné mlýny v Mariboru preživela nekaj tednov, da bi pisala o drugem največjem slovenskem mestu. Nastala je knjiga o beli in črni magiji, pomenu pisanja, življenju muhe in hipnotizerja ter mariborskem čudežu, nominirana za nagrado Evropske unije za književnost 2026. Pogovor bosta usmerjala prevajalec knjige Peter Kuhar in Lenka Kuhar Daňhelová. Dogodek bodo z videovtisi in glasbo pospremili dijaki Prve gimnazije Maribor (koordinatorica Metka Kostanjevec).

Dogodek 29. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru Naši komadi so knjižna kompilacija sodobne slovenske poezije po izboru urednika Andreja Ilca, ki je v začetku leta 2026 izšla pri Mladinski knjigi kot četrta knjiga pesniške serije, ki sledi knjižnim uspešnicam Komadi, Drugi komadi in Nezbrani komadi. Naši komadi nadaljujejo pesniško serijo, a s pomembno razliko: izbrane pesmi so tokrat napisali izključno slovenski avtorji in avtorice. Urednik je pesmi izbiral iz že objavljenih pesniških zbirk, nekaj pesmi pa je povsem izvirnih. Na pričujočem pesniškem večeru bomo v pogovoru z Andrejem Ilcem razpravljali o sodobni slovenski poeziji ter prisluhnili izbranim pesmim vrhunskih slovenskih pesnic Veronike Dintinjana, Barbare Pogačnik, Alje Adam in pesnika Jureta Jakoba. Pesniško branje in pogovor bo usmerjala Zora A. Jurič. V primeru dežja bo prireditev v dvorani v pritličju Vetrinjskega dvora. Organizira: Mladinski kulturni center Maribor v sodelovanju s KUD Coda in Narodnim domom Maribor.

Dogodek 29. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru Na literarnem večeru bodo nastopili ugledni avtorji in avtorice proznih del, ki so tako ali drugače povezana z osrednjo temo festivala, se pravi s knjigami, ki premikajo meje. Z nami bodo Marko Radmilovič, pisatelj, novinar, publicist in režiser, znan po svojem sočnem, duhovitem in satiričnem slogu, ki si je zadal zahteven pisateljski izziv in se v romanu Kekec štiri lotil sodobne knjižne obdelave priljubljenih likov, krajev in dogodkov ljudskega izročila. Pisateljica, publicistka in arhitektka Ajda Bračič nam bo predstavila izbrane odlomke iz romanesknega prvenca Kresničevje, ki je med desetimi nominiranimi romani za nagrado kresnik. Pesnik, pisatelj, popotnik in zgodovinar Dragan Potočnik bo bral iz zgodovinskega romana Morporuk. Novinarka in pisateljica Agata Tomažič nam bo predstavila za kresnika nominirano žanrsko hibridno knjigo Ušabti, ki je zmes kriminalke, psihološkega romana in družinske sage. Dogodek bo povezovala Ajda Strajnar.