Literatura

Z Danico Ozvaldič se bo pogovarjala Darka Tancer-Kajnih, glasbeni vložek bo prispevala Dorotea Kopič, umetniško besedo pa dodala Minca Lorenci. Roman Brez obraza temelji na pretresljivi, žal resnični družinski zgodbi. Avtorica se jo je odločila zapisati v literarni obliki potem, ko je čas vsaj površinsko prekril rane. Brazgotine bodo ostale za vselej. Pripoved beremo kot najtemačnejšo kriminalko, zmajujemo z glavo in si dopovedujemo, da to ne more biti res! Na žalost je. In kljub digitalnemu napredku nimamo gumba, ki bi zavrtel dogajanje nazaj. In nimamo popravnega izpita. Imamo samo najiskrenejšo pripoved, ki nam je v opomin, opozorilo, svarilo … Danica Ozvaldič je kljub ljubezni do slovenskega jezika svojo profesionalno pot posvetila bančništvu, kjer je pustila močan pečat. Poznamo jo kot osebo, ki se v vseh okoljih svojega delovanja zavzema za spoštovanje visokih etičnih standardov. To velja tudi za področju literarnega ustvarjanja. Leta 2018 je izdala pesniško zbirko Pesmi je ime svetloba, ki jo zaznamujeta čistost v izrazu in bogata sporočilnost. Leta 2022 je izšel njen biografski roman Krojenje tišine.

Vabljeni na predstavitev monografije Kulturna dediščina najstarejše trte na svetu. V okviru Festivala Najstarejše trte vas prijazno vabimo na predstavitev monografije, ki izpostavlja predmete, ki so zaznamovali obstoj najžlahtnejše naravne vrednote na Štajerskem in širše. Publikacija se po eni strani osredotoča na kulturno zgodovino, po drugi pa izpostavlja izjemne dosežke obrtnikov in umetnikov, ki so skozi različna obdobja delovali na tedanjem Spodnjem Štajerskem. Knjiga je opremljena z več 100 barvnimi fotografijami, ki jim sledijo nazorni opisi in izpostavljajo premično, naravno in nesnovno dediščino. Pogovorni gostje - avtorji: Moderacija: Glasba: Borut Mori Prisrčno vabljeni, da skupaj obeležimo dragocen prispevek k ohranjanju dediščine najstarejše trte na svetu!

V Mariborski knjižnici že desetletja ohranjajo tradicijo pripovedovanja pravljic in zgodb. Tokrat je mikrofon vaš! Vsak nastopajoči ima na voljo sedem minut. Prijave se sprejemajo do 20. septembra 2025, na elektronski naslov: dejavnosti.prireditve.promocijaMK@mb.sik.si

V okviru Festivala slovanskih književnosti bo v Mariboru gostovala Vida Ognjenović, priznana srbska gledališka režiserka, dramatičarka, prozaistka, aktivistka, profesorica in diplomatka. Vida Ognjenović je režirala skoraj sto gledaliških predstav ter vrsto televizijskih in radijskih oddaj. Napisala je štiri prozne knjige in objavila sedem dramskih zbirk. Za svoja dela je prejela vrsto najpomembnejših srbskih priznanj, med njimi Andrićevo nagrado in nagrado Branka Čopića. Na dogodku bo predstavila svoj roman Hiša mrtvih vonjav, ki je nedavno v prevodu Aleksandre Rekar izšel v zbirki Sto slovanskih romanov pri Forumu slovanskih kultur. Hiša mrtvih vonjav je roman o zbiralcu redkih stekleničk in vonjav v vojvodinskem mestecu, ki ga zaznamujejo »duhovna tesnoba, skromen premer prijateljskega kroga, omejenost malomestne orbite in večna otopelost ljudi«. Osrednji junak Gedeon Volni biva v prostoru, ki razkriva minljivost življenja in krhkost identitete. Hiša mrtvih vonjav je izjemen sodoben roman o utopiji. S pisateljico se bo pogovarjala Zora A. Jurič, odlomke iz knjige pa bo brala igralka Ksenija Mišič. Veseli bomo vašega obiska!

Skozi njeno poezijo in utrinke iz življenja nas bosta popeljali Liljana Jarh in Zora A. Jurič. Letos je izšel ponatis jubilejne izdaje knjige z naslovom V pesmih je moje življenje. Avtorica biografije in izbora poezije je Liljana jarh. Izbor pesmi in literarna biografija Neže Maurer sta poklon poeziji in pesnici, njenemu zaupanju v moč ljubezni ter iskanju svobode, ki ustvarja prostor za umetnost. Pisanje v knjigi ni kronološko in ne linearno. Jezik pesništva se izmenjuje z izrečenimi ali zabeleženimi opisi, spomin, ki je veliko bolj krhek, pomanjkljiv in nezanesljiv, kot bi si hoteli priznati, z literarnim ustvarjanjem. Večer, posvečen Neži Maurer, je prvi dogodek v jesenskem Knjižničnem ciklu v izvedbi Mariborske knjižnice.

Predstavitev trojezične antologije Sodobna slovenska poezija/Slowenische Gegenwartslyrik/Slovenian Poetry Today organiziramo v sodelovanju s Slovenskim inštitutom na Dunaju. V jubilejnem mesecu oktobru bomo 35. obletnico Avstrijske čitalnice Univerzitetne knjižnice Maribor obeležili z različnimi dogodki in prireditvami. Vljudno vas vabimo na predstavitev trojezične antologije Sodobna slovenska poezija/Slowenische Gegenwartslyrik/Slovenian Poetry Today, ki jo organiziramo v sodelovanju s Slovenskim inštitutom na Dunaju. Antologijo, ki jo je izdal avstrijski PEN klub, bodo po uvodnem nagovoru Herberta Seherja predstavili Lev Detela, Peter Kersche, Herbert-Harry Kuhner in Irmgard Kuhner. Veselimo se ponovnega srečanja z vami!

Z Marijem Čukom se bo pogovarjala Tonja Jelen. Marij Čuk, pesnik, pisatelj, esejist in scenarist, učitelj, novinar in urednik, aktualni predsednik Društva slovenskih pisateljev, je letos objavil roman Zlato zrno. Do sedaj je napisal deset pesniških zbirk, številne radijske igre in satirične nadaljevanke ter vrsto dram, ki so bile uprizorjene v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Izdal je pet romanov. Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade. Osrednji junak romana Zlato zrno Leopold Teofit vstopi na vlak, ki naj bi ga pripeljal do zlatega zrna njegovega najglobljega hrepenenja. Za Teofita sprehod po mestu in okolici postane marsikaj: priložnost za razreševanje odnosa z očetom; nežna reminiscenca na odnos z ženo Nevio, njuno veliko ljubezen in preizkušnjo neozdravljive bolezni; predvsem pa se med ležernim sprehajanjem prebuja hrepenenja po vsem, kar se ima po srečanju s skrivnostno žensko še zgoditi. Pripovedi dajeta šaljivo noto Teofitov plišasti spremljevalec Ronči in policijski inšpektor.

Pogovor pisatelja Toneta Partljič z Urško Klakočar Zupančič o njenem literarnem ustvarjanju Bralni klub Marica vas vabi v četrtek, 2. oktobra ob 18. uri v Kulturno dvorano Toneta Partljiča v Pesnici pri Mariboru na literarni večer z URŠKO KLAKOČAR ZUPANČIČ. Z avtorico se bo o njenih literarnih delih pogovarjal pisatelj Tone Partljič. Vljudno vabljeni!

Vabimo vas na drugo prireditev jubilejnega meseca oktobra, v katerem obeležujemo 35. obletnico Avstrijske čitalnice Maribor, na predstavitev knjige Gauleiter Uiberreither. Dve življenji, avtorja Stefana Karnerja.Avtor knjige dr. Stefan Karner, zgodovinar in profesor na Univerzi v Gradcu ter ustanovitelj Inštituta Ludwiga Boltzmanna za raziskovanje posledic vojn (Graz–Dunaj–Raabs), predstavlja biografijo štajerskega gauleiterja in šefa civilne uprave ... Read more

Potopisno predavanjeAna Tasić je Mariborčanka, ki je hitro ugotovila, da želi videti več kot le domači kraj. Je ljubiteljica potovanj, učiteljica smučanja ter filantropistka. Aktivno je sodelovala pri projektu učenja smučanja deklet v Bamiyanu v Afganistanu, državi, ki ima izjemno zanimivo, a precej krvavo zgodovino. Povezava do originalnega članka

Predstavitev knjige Voda, pajčevina. V Mariboru rojena pisateljica Nada Gašić velja za najbolj »zagrebško avtorico«, saj so vsa njena dela pravi mozaik zagrebških ulic, znanih stavb in ljudi. Roman Voda, pajčevina (2010) je njeno prvo delo, prevedeno v slovenščino, v katerem se mojstrsko brišejo meje med resničnostjo in fikcijo. Kriminalni roman nas popelje v Zagreb, kjer poplava iz leta 1964 služi kot metafora za spremembe v mestu in življenju njegovih prebivalcev. Pogovor z avtorico bo usmerjala Zora A. Jurič. Festival slovanskih književnosti že četrtič zapored prireja Forum slovanskih kultur. Nada Gašić je osrednja gostja letošnjega festivala.

V zbirki 6 črtic nas Zofka Kveder popelje skozi izbrane zgodbe. Kljub temu da so glavni liki nekaterih moški, so vse zgodbe v svojem bistvu o usodi žensk, ki je vse prej kot prijetna. Ženske so v tistem času bile pomaknjene v ozadje in pogosto doživljale nasilje moških ali drugih žensk nad njimi. Hkrati pa so cerkveni predstavniki slikali sliko idealne, ljubeče, tople družine, ki je le redko bila resnična. Že v prvi zgodbi razgali družino svoje prijateljice, kjer sta se starša ves čas kregala med sabo, tepla otroke in je oče imel, s sodobnimi besedami, odvisnost od alkohola. Prvoosebna pripovedovalka pa je doživljala pomanjkanje in nasilje s strani različnih oseb.Črtice govorijo o prostitutkah, nezakonskih otrocih, trpljenju žensk med porodom in tako avtorica ruši stereotip poročene ženske, ki je predana možu. Zofka Kveder (1878-1926) je bila pisateljica in publicistka. Rodila se je v Ljubljani, ampak se je njena družina že kmalu po rojstvu večkrat selila. Izdala je 10 romanov in 3 dramska dela. V svoja dela je pogosto vključevala temo ženskega vprašanja. Preostali dogodki sezone: 10. 12. 2025 Edouard Louis: Opraviti z Eddyjem14. 1. 2026 Ožbolj Ilaunig: Črni križ pri Hrastovcu11. 2. 2026 Mihail A. Bulgakov: Mojster in Margareta11. 3. 2026 Ana Schnabl: Mojstrovina8. 4. 2026 Thomas Mann: Smrt v Benetkah13. 5. 2026 Manca G. Renko: Živalsko mesto10. 6. 2026 Š. Jislová, T. Drahoňovská: Brez las Vabljeni!