Literatura

Gostji Zasedanj s knjigami, ki jih posvečamo obeležitvi slovenskega kulturnega praznika, bosta lanski Prešernovi nagrajenki kiparka Dragica Čadež, prejemnica Prešernove nagrade, in pisateljica Nataša Kramberger, prejemnica nagrade Prešernovega sklada. Okvir pogovora bo knjiga Kaj le v sebi nosiš, ki je lani izšla v založništvu Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac in drugimi institucijami. Knjiga Kaj le v sebi nosiš povezuje kiparske podobe Dragice Čadež in besedila Nataše Kramberger v širši razmislek o umetnosti, naravi in človeku v nemirnem času. V dialogu ustvarjalk se osebno prepleta s skupnim, realnost pa z umetnostjo. Galerija s knjigo nadaljuje tradicijo predstavljanja Prešernovih nagrajencev skozi likovno in literarno ustvarjanje. Pogovor bo usmerjala urednica kulturne redakcije Večera in literarna kritičarka Petra Vidali. Kulturnemu prazniku posvečamo tudi razstavo Z lastno roko v Likovnem razstavišču. Veseli bomo vašega obiska!

Ko rokopis zgori, zgodba ne umre. Kaj se zgodi z zgodbo, ki je nikoli ni bilo – ali pa je za vedno izginila v ognju zgodovine? Ko rokopis zgori, zgodba ne umre. Kaj se zgodi z zgodbo, ki je nikoli ni bilo – ali pa je za vedno izginila v ognju zgodovine? Arhivski viri pravijo, da je leta 1941 zgorel pisateljev rokopis četrtega dela Kekca. Po koncu vojne je Draga Vandot to veliko izgubo prijavila kot vojno škodo. Ostala je sled – dokumentirana, arhivska – besedilo pa ne. Tišina, zapisana med vrsticami zgodovine. Prav ta praznina je desetletja kasneje postala izziv in navdih. Leta 2025 je Marko Radmilovič stopil v prostor manjkajoče zgodbe in napisal ter izdal svojo različico nadaljevanja: Kekec štiri. Pokrajinski arhiv Maribor vas v sodelovanju z Založbo Pivec vabi na dogodek, ki se začne v arhivu in preteklosti, nadaljuje pa v živem, sproščenem pogovoru o literaturi, interpretaciji in pogumu, da vstopimo v zgodbo, ki je ostala nedokončana. Najprej bomo osvetlili pomen arhivskih virov, dokumentiranja in izgubljene kulturne dediščine.

Poezija, vino in dober pogovor – v Najstarejši trti pripravljamo večer za vse, ki radi poslušate besede z globino in okusom. Skupaj z Založbo Pivec vabimo na sproščeno pesniško druženje s Petro Kolmančič, eno najvidnejših slovenskih pesnic in močno ustvarjalko mariborske literarne scene. Skupaj z moderatorko večera Tonjo Jelen bosta odpirali njeno poezijo, družbene teme, zakulisje literarnega sveta in iniciativo za ohranitev revije Dialogi. Dotaknili se bomo tudi videopoezije, kjer se beseda sreča s sliko – in kjer sta Petra Kolmančič in Jože Slaček med pionirji domačega prostora. Po pogovoru sledi še kozarec vina in druženje. Vstop prost. S poezijo naprej, ne nazaj.

Recital Povezija – poezija povezuje bo potekal v nedeljo, 8. februarja 2026, ob 11. uri pred tehniškimi fakultetami Univerze v Mariboru (Smetanova ulica 17, Maribor). Pri branju poezije bodo sodelovali zaposleni in študenti članic Univerze v Mariboru. Vabljeni na recital Povezija – poezija povezuje v nedeljo, 8. februarja 2026, ob 11. uri pred tehniškimi fakultetami Univerze v Mariboru (Smetanova ulica 17, Maribor). V sklopu kulturnega praznika želimo poudariti, da tehnika ni zgolj tehnika – je več kot to. Delo na tehničnih področjih se lahko prepletata tudi z drugimi dimenzijami, kot sta umetnost in kultura. Skozi povezijo želimo pokazati, da je tehnična znanost povezana s človeško ustvarjalnostjo, domišljijo in čustvi, kar bogati tako posameznika kot družbo. Dogodek bo povezovala prof. dr. Dragica Haramija, pri branju poezije pa bodo sodelovali zaposleni in študenti članic Univerze v Mariboru: • FERI – Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, • FGPA – Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, • FKKT – Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, • FS – Fakulteta za strojništvo, • PEF – Pedagoška fakulteta in • UKM – Univerzitetna knjižnica Maribor.

Javno branje poezijeZ avtorsko poezijo se bodo predstavili dijaki Prve gimnazije Maribor, udeleženci literarnega natečaja, možnost javnega branja poezije pa bodo imeli tudi ljubiteljski ustvarjalci in oboževalci poezije. Povezava do originalnega članka

Avtorja bosta predstavila Zbirko Prevratni dogodki na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju, ki jo je osnoval Rudolf Maister. Dr. Gregor Antoličič in Špela Valadžija, avtorja 52. zvezka v seriji Gradivo za zgodovino Maribora, bosta predstavila Zbirko Prevratni dogodki na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju, ki jo je osnoval Rudolf Maister in s tem postal kronist svojega časa, saj se je lotil intenzivnega zbiranja podatkov o prevratnih dogodkih. Maister nam je tako s svojim trudom in čutom za ohranjanje spomina na pomembne spominske dogodke ustvaril neprecenljivo "časovno kapsulo", ki nam omogoča uvid v čas postimperialne tranzicije in stik s prevratno generacijo.

VEČER SLAM POEZIJEOŽULJENI JEZIK Z MARTINO POTISKTorek, 10. februar 2026 // ob 19. uri // Kulturni inkubatorle da bi bilo bolje premolknitizaradi kroničnega kolcanjasanj kajne  (Martina Potisk, Ena na ena)

Naše naslednje srečanje bo 11. 2. ob 18. uri v Vetrinjskem dvoru (prostor Freske v 1. nadstropju). Pogovarjali se bomo o knjigi Mihaila A. Bulgakova Mojster in Margareta. Pisatelja Mihael Aleksandrovič Berlioz in Ivan Nikolajevič Ponirev – Bezdomni sta se dobila pozno popoldan na spomladanski dan. Pogovarjala sta se o protiverski pesnitvi, ki jo je Bezdomni napisal za revijo, katere urednik je Berlioz. Ob pogovoru o Jezusu se pojavi nenavadna meglica, čez nekaj časa pa mimo pride tujec, ki govori perfektno rusko. Pristopi k Berliozu in pesniku ter se vključi v pogovor o Jezusu in ateizmu. Kasneje se izkaže, da je nenavadni tujec knez teme Woland. Oba želita oditi, vendar en od njiju pade pod tramvaj in umre, drug pa zaradi obupa pristane v psihiatrični bolnišnici, kjer spozna Mojstra. Mojster mu pove tudi za svojo skrivno ženo Margareto. Kasneje Margareta odigra vlogo gostiteljice Satanovega plesa, ki ga organizira Woland. Po koncu plesa se Wolandu pridružijo vsi njegovi spremljevalci in smo v središču zgodbe. Mihail Afanasjevič Bulgakov (1891-1940) je bil ruski pisatelj, dramatik in prevajalec. Roman Mojster in Margareta pa velja za eno največjo mojstrovin 20. stoletja. Prvi osnutek je napisal že leta 1928, ampak ga je leta 1930 sežgal in je kasneje napisal še 5 različic. Zadnja različica je ob smrti Bulgakova bila nedokončana. Posthumno je roman objavila njegova žena. Vabljeni, da preberete roman in se udeležite srečanja. Preostali dogodki sezone: 11. 3. 2026 Ana Schnabl: Mojstrovina8. 4. 2026 Thomas Mann: Smrt v Benetkah13. 5. 2026 Manca G. Renko: Živalsko mesto10. 6. 2026 Š. Jislová, T. Drahoňovská: Brez las Vabljeni! 

Predstavitev knjige Makalu 8481 m, Prvi slovenski osemtisočak in čas po njem in pogovor z alpinistom Vikijem Grošljem Oktobra 2025 je minilo natanko 50 let, odkar so slovenski alpinisti stopili na prvi slovenski osemtisočak. Na 8481 metrov visoki Makalu se niso povzpeli po smeri prvopristopnikov ali po kakšni drugi že preplezani smeri. V markantni 2500 metrov visoki južni steni gore so preplezali prvenstveno smer. Viki Grošelj je bil tega leta prvič v Himalaji, bil je najmlajši član odprave in Makalu ga je zaznamoval za zmeraj. Kot sam pravi: »Pred tako mogočno goro zbledi ves človeški napuh.« Ob 50-letnici prvega slovenskega osemtisočaka nas bo vrhunski slovenski alpinist povabil pod mogočno južno steno Makaluja, kjer so slovenski alpinisti zapisali zgodovino, ki je osupnila celo Reinholda Messnerja. V predavanju in predstavitvi svoje zadnje knjige Makalu 8481 m, Prvi slovenski osemtisočak in čas po njem bo Viki Grošelj skozi spomine in razmisleke razkril, kaj je ta izjemen podvig pomenil za razvoj slovenskega alpinizma. Dogodek organizirata Planinsko društvo TAM in Kulturna četrt Minoriti.

MLADI PEN GOSTUJEIran, zloba in literarni potopisiLiterarni večer z Aljošem ToplakomTorek, 17. februar 2026 // ob 19.00 // Kulturni inkubator »Pomisli – kako bizarno, da človek odmisli človeka v človeku.«V torek, 17. februarja 2026, bo ob 19. uri v Kulturnem inkubatorju gostoval Mladi PEN. Literarni večer, naslovljen Iran, zloba in literarni potopisi z literarnim gostom Aljošem Toplakom bo vodila Tanja Špes.Kako se literarni potopis razlikuje od potopisa? O čem lahko beremo v avtorjevih zgodbah in potopisih? Zakaj se bomo od vseh držav, ki so mesto našle v avtorjevem potnem listu in kratkih zgodbah, pogovarjali ravno o Iranu?

Mariborska knjižnica sodeluje v mednarodnem projektu »Osvobajamo heroje: Izvajanje programa senzoričnih pravljičnih ur v evropskih javnih knjižnicah«. Projekt uvaja program senzoričnih pravljičnih ur za nevroatipične otroke v Sloveniji, Litvi, na Portugalskem in v Ukrajini, s čemer spodbuja ustvarjalnost, empatijo in socialno vključenost. V okviru projekta je v sodelovanju 12 avtorjev in 12 ilustratorjev iz 4 držav nastala tudi bogato ilustrirana knjiga zgodb Pomoč za medveda in druge zgodbe, ki jo bomo predstavili v pogovoru s slovenskimi avtorji Igorjem Plohlom, Majdo Koren in Mašo Ogrizek. S Sabino Mujkanovič iz Centra za sluh in govor Maribor se bomo pogovarjali tudi o metodološkem priročniku za pripovedovalce, ki knjigo spremlja. Pripovedovalci Mariborske knjižnice pa bodo pogovore pospremili s senzoričnima pravljicama! Vabljeni!