Gledališče

Zahvaljujemo se Nedi R. Bric, Daši Doberšek, Linnu Julianu Koletniku, Janu Krmelju, Vorancu Mandiću in Dragi Potočnjak.   Leta 1974 Marko Brecelj izda znameniti Cocktail, Jugoslavija v nogometu z 9 proti 0 premaga Zair (kar skoraj privede do diplomatskega škandala), japonski narednik Hiroo Onoda po tridesetih letih skrivanja na Filipinih izve, da je druge svetovne vojne konec, Muhammad Ali v dvoboju onesposobi Foremana in znova osvoji naslov boksarskega prvaka, ABBA zmaga na Evroviziji, turška vojska zasede več kot tretjino Cipra in postavi razmejitev, ki je v veljavi še danes, ekspresni vlak se na poti iz Beograda v Zagrebu iztiri, pri čemer umre 153 ljudi, z Revolucijo nageljnov se konča fašistična diktatura na Portugalskem ... Predstava 1974 je transgeneracijska dokumentarna fikcija, ki temelji na osebnih zgodbah ustvarjalk_cev. Pripovedi iz sedemdesetih let rastejo iz takratnih stanovanj ter se povezujejo s številnimi lokalnimi in globalnimi dogodki. Predstava orisuje mrežo življenjskih usod, raztegnjenih skozi čas, zaznamovanih s potovanji in selitvami. Predvsem pa govori o gledališču samem. Nakup vstopnic

Predstava Ladje ne bi bila mogoča brez skupnosti, ki jo je pomagala oblikovati na najrazličnejše načine. Hvala za veter v jadra Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Kanal, Slovenskemu narodnemu gledališču Nova Gorica, Gledališkemu društvu Kontrada Kanal, Jožefu Kodelji, Doroteji Kodelja, Tanji Lemut, Miroslavu Madonu, Anici Madon, Silvestru Jakopiču, Jasmini Jakopič, Maji Simoneti, Anki Garlatti, Egonu Cijanu, Polonci Cijan, Matevžu Cijanu, Ines Cijan, Ivanu Jederliniču, Tatjani Kolenc, Sašu Štihu, Medei Novak, Bojanu Peršetu, Barbari Fajdiga Perše, Klemnu Korbarju, Neži Perše, Matiji Peršetu, Lei Korbar, Ivanu Križniču, Ireni Križnič, Niki Šimac, Petru Mignozziju, Nadi Likar Lazovski, Dragiju Lazovskemu, Barbari Mlinar, Lijani Jurečič, Primožu Kožuhu, Matejki Bucik in Gorazdu Ipavcu. Avtorska gledališka predstava Ladje temelji na resničnih zgodbah slovenskih izseljencev, predvsem tistih, ki so v različnih zgodovinskih obdobjih odšli v Avstralijo in Argentino. Izhaja iz izkušenj ljudi, ki so zaradi ekonomskih stisk, političnih pritiskov in strahu pred vojsko zapuščali dom ter se podajali na negotovo pot čez gozdove, meje in oceane. Uprizoritev preizprašuje pojem doma ter oblikovanje identitete in pripadnosti skupnosti. Osredotoča se na trenutek odločitve za pogosto nepovraten odhod – čez mejo, na drug kontinent, na drugo poloblo – ter na točko slovesa, kjer skuša razumeti okoliščine in notranje razloge odhoda. Besedilo prepleta citate iz knjige Med srečo in svobodo Brede Čebulj-Sajko ter izpovedi tistih, ki so odšli, in tistih, ki so ostali. Iz omenjene knjige so v predstavi citirana pripovedovanja Marte Obleščak, Andreja Obleščaka, Pavle Gruden, Vinka Ovijača, Billa Mariniča in Frida Mavka. Nakup vstopnic