Reset je mariborska srednješolska zasedba, ki jo povezuje ljubezen do glasbe in energije odra.  Reset je petčlanska glasbena zasedba, ki jo sestavljajo trije fantje in dve dekleti. Vsi obiskujejo srednje šole v Mariboru; pevka in bobnar hodita na Srednjo zdravstveno in kozmetično šolo, kitarist in basist na Srednjo ekonomsko, druga kitaristka pa na II. gimnazijo. So raznolika ekipa z različnimi hobiji, vendar jih povezuje skupna strast do glasbe. Najbolje se počutijo na odru, kjer zares zaživijo in uživajo v vsakem trenutku, ki ga delijo z občinstvom. Trenutno delajo na prvi avtorski skladbi z naslovom Velvet electric, sicer pa najraje igrajo jugorock in rock 80. in 90. let.

Zvočno potovanje po reki spominov. Muzika Boruta Morija in Andreja Ofaka kot nežna, brezčasna pokrajina narave, čustev in povezovanja. Vabljeni na zvočno popotovanje, kjer instrumentalna glasba odpira prostor zgodbam o naravi, prijateljstvu in ljubezni ter nas nežno vodi v oddaljene, a hkrati bližnje svetove. Borut Mori in Andrej Ofak skozi desetletja skupnega ustvarjanja gradita prepoznaven glasbeni izraz, ki temelji na subtilni sinergiji in medsebojnem dopolnjevanju. Njune skladbe, ki jih mediji pogosto opisujejo kot poetično glasbo sveta, prepletajo spokojnost, veselje, povezanost in občutek brezčasja. Njuna druga zgoščenka The Echoes of River Drava je zrel ustvarjalni odtis, ki je nastajal več kot desetletje. V njej odzvanjajo vplivi različnih kultur in glasbenih izrazov, ki se stapljajo v prefinjeno, avtentično zvočno pokrajino.

Duo Devana združuje violončelistko Emo Grčman in pianistko Tanjo Činč Mirt, dve izjemni slovenski glasbenici z bogatimi mednarodnimi karierami. Duo Devana združuje izjemni slovenski glasbenici, violončelistko Emo Grčman in pianistko Tanjo Činč Mirt, ki svoji bogati mednarodni poti prepletata v edinstven zvočni dialog. Violončelistka Ema Grčman redno koncertira po Evropi in ZDA z uglednimi zasedbami (Ensemble Aurōrae, Trio Lys, Ensemble Catinblack, Schallfeld). Sodeluje s svetovno priznanimi sodobnimi skladatelji, snemala je tudi na pariškem inštitutu IRCAM in gostovala na prestižni univerzi Harvard. Kot solistka je nastopila s Slovensko filharmonijo, kot orkestrska glasbenica pa je delovala v Nemški komorni akademiji Neuss, Bernskih filharmonikih, Norveškem radijskem orkestru in kot solo čelistka orkestra Folkwang. Aktivna je tudi kot mentorica v društvu VTIS. Pianistka Tanja Činč Mirt je po študiju v Ljubljani pri prof. H. Haasu znanje izpopolnjevala v Zagrebu in Gradcu. Je prejemnica Škerjančeve in Prešernove nagrade ter večkratna nagrajenka domačih in mednarodnih tekmovanj. Kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, od leta 2012 pa je članica mednarodno nagrajenega klavirskega tria Rêverie. Redno gostuje na vodilnih domačih festivalih (Festival Ljubljana, Imago Sloveniae, Lent) in po svetu (London, Pariz, Dunaj, Kanada, Argentina). Izdala je pet promocijskih zgoščenk, od leta 2019 pa poučuje klavir in korepetira na Glasbeni šoli Kranj.

Koncert progresivnega jazz-rock dua Dejan Lapanja & Gašper Peršl, ki z instrumentalnimi kompozicijami združujeta vplive 70. let in sodoben zvok kitare ter bobnov v energičen, improvizacijski nastop. Kitarist Dejan Lapanja in bobnar Gašper Peršl vstopata v zvočni labirint progresivnega jazz-rocka kot kitarsko-bobnarski duo, ki s svojimi instrumentalnimi kompozicijami prepleta duh sedemdesetih let s sodobnim pristopom. Ljubljanski dvojec obenem stremi k organski prvinskosti distorzirane kitarske krajine, v kateri je konec petdesetih let prejšnjega stoletja rokenrol ustvarjal kitarist Link Wray. Dejan o projektu: »Ob koncu tisočletja, še pred študijem jazza, sva bila z Gašperjem fena angleških prog-rock bandov, kot so Yes, King Crimson, The Who, Genesis in slovenska skupina Buldožer. Zdi se, da nama tovrstna godba spet hodi naproti.« Dejan Lapanja in Gašper Peršl sta se kalila v kultnih skupinah, kot sta bili Olivija in rock zasedba Ulixes. Dejan je nato sodeloval z ustvarjalci, kot so Laibach (projekt Volkswagner), Terrafolk, Vlatko Stefanovski in Vasko Atanasovski. Trenutno ustvarja s pevko Severo Gjurin in kantavtorico Katarino Juvančič ter s skupino Bakalina Velika. Tudi Gašper Peršl kot bobnar, domač v več glasbenih žanrih, sodeluje z mnogimi znanimi imeni domače avtorske scene. V zadnjih 20 letih redno nastopa s skupino Vlado Kreslin in Mali bogovi, trenutno pa ustvarja tudi s skupino Nakana ter kantavtorjem Juretom Lesarjem. Njun prvenec Step Out of the Shakers je dostopen na vseh večjih pretočnih platformah, kot so Spotify, Apple Music, Bandcamp in drugih.

Trivium Ensemble je mariborska zasedba, ki združuje kitaro (Jaka Fiedler), flavto in piščali (Asja Grauf) ter violino, vokal in električne efekte (Špela Huzjak). S svojim repertoarjem vabi v odprt format glasbenega potovanja, saj se sprehaja skozi različna obdobja klasične glasbe – od baroka do sodobnosti, predstavlja avtorsko glasbo in improvizacijske vložke, ki jih gradi na avtorskih besedilih zasedbe. Vstopnice: 12 € sedišče (do 24. 6.) / 17 € sedišče (25. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Imetniki osebnih kartic Visa OTP lahko vstopnice za Festival Lent 2026 kupite 10 % ceneje. Popust velja za nakupe do vključno 30. aprila.Popusti in druge ugodnosti se ne seštevajo. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic.

Eden najbolj prepoznavnih evropskih blues glasbenikov, italijanski kitarist, pevec in avtor Mike Sponza, prihaja na Festival Lent. Na bluesovski sceni je prisoten že od začetka devetdesetih let, v tem času pa je s svojim izvirnim slogom, ki združuje blues, soul in rock’n’roll, navdušil občinstva po vsej Evropi. Mike Sponza je sodeloval s številnimi priznanimi mednarodnimi glasbeniki ter nastopal na najuglednejših evropskih festivalih in prizoriščih. Kritiki ga opisujejo kot izjemno karizmatičnega glasbenika, ki s svojo kitaro in glasom ustvarja avtentičen ter sodoben zvok, globoko zakoreninjen v bluesu. Njegovi albumi, med katerimi izstopajo Kakanic Blues, Continental Shuffle, Ergo Sum (posnet v studiih Abbey Road) ter Made in the Sixties (nastal v sodelovanju z legendarnim pesnikom Petom Brownom), so prejeli odlične odzive tako kritikov kot poslušalcev. Tokrat bo v Mariboru nastopil s svojo preverjeno bluesovsko zasedbo – sekstetom, ki že več kot 30 let navdušuje občinstvo z energijo, natančnostjo in izrazno močjo. Občinstvo lahko pričakuje vrhunski blues koncert italijanske skupine, v katerem se bodo prepletali strast, virtuoznost in neukročena svoboda improvizacije.

En in edini Zakaj je Magnifico – magnifico*? Je to zato, ker si lahko navleče elvisovski kombinezon z bleščicami, pa je vseeno totalno kul? Je to zato, ker zna šlager odšpilat kot rock himno, rock himno kot disko hit, disko hit pa tako, da so še Bee Gees videti kot šolarčki? Morda pa je skrivnost v tem, da je pač rojeni entertainer, ki nezdružljive svetove uspešno zlije v en sam (z bleščicami posuti) kozmos vrhunske glasbene zabave. V njem se rock, pop, balkanski ritmi, latino temperament, reggae sproščenost in bleščeči glamur zlijejo v edinstveno mešanico duhovitih pa tudi kritičnih besedil (če se vam ljubi brati med vrsticami) in odlične odlične muzike. Dodajte še šarm, ki mu ga zavida celo George Clooney ter karizmo, za kakršno bi še papež brez omahovanja sklenil pakt s hudičem. Ni, da ni! Magnifico je pač pravi »gesamtkunst paket« za novo dobo in najboljši dokaz, da če je paket (beri: muzika) kvaliteten, tudi »čefurja« iz slovenskega zakotja obsijejo globalni reflektorji in odkrijejo svetovne lestvice. Tudi zato je njegov opus (filmske glasbe še sploh nismo omenili, ne?) v Sloveniji brez primerjave. Pa ne le opus, brez primerjave je tudi on sam. En in edini – veličastni, razkošni, sijajni Magnifico! P.S.: Silvija, 24000 poljubov, Revolution is my Solution, Halo gospodična – naštevamo le nekaj uspešnic, da boste lahko na hitro obnovili tekste. Brez skupinskega prepevanje kultnih refrenov na njegovih koncert namreč ne gre. Kot tudi ne brez miganja. Ne pozabite se torej pred koncertom dobro pretegniti, za »heksnšuse« ne odgovarjamo. Zagotavljamo pa šus dobre energije! *magnifico, italijansko: veličasten, razkošen, imeniten, sijajen Vstopnice: 30 € stojišče (do 24. 6.) / 35 € stojišče (od 25. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Imetniki osebnih kartic Visa OTP lahko vstopnice za Festival Lent 2026 kupite 10 % ceneje. Popust velja za nakupe do vključno 30. aprila. Popusti in druge ugodnosti se ne seštevajo. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic. *Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu. Ker želimo vsem obiskovalcem omogočiti prijetno spremljanje dogodka in dobro vidljivost na oder, odpiranje dežnikov na prizorišču ni dovoljeno. Svetujemo vremenu primerno obutev in oblačila.

Maribor Jazz Standard Trio je bil ustanovljen leta 2022 in redno koncertira ter se pojavlja na različnih jazz festivalih in v klubih tako v Sloveniji kot v tujini. Virtuozni, akademsko izobraženi glasbeni ustvarjalci izvajajo živahen jazz ter ustvarjajo edinstveno vzdušje z igrivimi trenutki in spontanimi komičnimi vložki.

Ulični performans iz Skopja, kjer živi kipi z minimalnimi gibi skozi interakcijo z občinstvom in simboličnim “nagovorom” izražajo družbeni komentar ter oživijo šele ob vaši pozornosti. Oni prihajajo iz Skopja, makedonske prestolnice, v kateri tudi iščejo navdih za svoje umetniške akcije, ki so njihova interpretacija krika družbe, ki je pozabila nase. Z njimi skozi svoje zamrznjeno stanje izražajo protest za pozabljeno, okamenelo občinstvo. Oni stojijo nepremično kot kip(i) in se premaknejo le, če jih boste »nagovorili« oziroma spodbudili k temu – z denarjem. Njihovo gostovanje na festivalu podpira Ministrstvo za kulturo in turizem Republike Severna Makedonija

Klavirski trio Rupnik sestavljajo trije sorojenci – Anže, Manca in Nejc Rupnik. Od leta 2010 gradijo prepoznaven komorni izraz in nastopajo na odrih v Sloveniji ter tujini, kjer redno dosegajo najvišja priznanja. Klavirski trio Rupnik sestavljajo pianist Anže Rupnik, violinistka Manca Rupnik in violončelist Nejc Rupnik. Trio deluje od leta 2010 in se je skozi dolgoletno skupno delo ter študij pri uglednih mentorjih razvil v prepoznaven in zrel komorni ansambel. V letih 2013–2016 je zasedba delovala v okviru Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani pod mentorstvom zaslužnega prof. Tomaža Lorenza, v letih 2017–2020 pa v okviru Akademije za glasbo v Ljubljani pod vodstvom prof. Janeza Podleska. Od oktobra 2024 člani tria skupaj študirajo na Univerzi Mozarteum Salzburg v magistrskem programu Komorna glasba – klavirski trio, v razredu prof. Cibrána Sierre Vásqueza. Trio je nastopil na številnih samostojnih koncertih in uglednih koncertnih ciklih doma in v tujini, med drugim na Ljubljanskem festivalu (cikel Mladi virtuozi), Imago Sloveniae, Festival Lent, Blejski festival ter Gallus Fest Idrija, poleg tega pa tudi v Rimu, na Dunaju, v Devinu in Bad Hofgasteinu. Leta 2019 so nastopili na dobrodelnem Miklavževem koncertu, ki ga je prenašala RTV Slovenija. Zasedba že 15 let vsako leto tradicionalno pripravi samostojni koncert v svojem domačem kraju, na Vrhniki, v cerkvi sv. Trojice. Novembra 2025 je bil trio na Univerzi Mozarteum izbran za dvotedensko izmenjavo s triom iz Royal College of Music v Londonu, kjer so glasbeniki skupaj izvedli štiri koncerte — enega v Salzburgu in tri v Londonu. Klavirski trio Rupnik je prejemnik številnih prvih nagrad in najvišjih priznanj na državnih in mednarodnih tekmovanjih, med njimi TEMSIG, Festival Gudača, Paolo Spincich (Trst), Svirel, tekmovanje Primož Ramovš in Alpe Adria. Leta 2015 je trio prejel Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana za izjemne umetniške dosežke.

Prepoznaven vokal, kitara in ob njem na odru njegov zvesti pasji spremljevalec – le kdo ne pozna Ibrice Jusića? Kot kitarist in kantavtor se je uveljavil že leta 1968 na festivalu v Zagrebu. Tradicijo francoskih šansonov je nadgradil s svojim avtentičnim avtorskim izrazom, ki ga odlikujejo poetičnost in intelekt ter tudi komponiranje na besedila znanih pesnikov. Jusić je bil desetletja zaščitni znak Dubrovniških poletnih iger, na katerih se je redno pojavljal kot organizator večernih koncertov na skalinah, pripravljal pa je tudi samostojne kitarske recitale v Knežjih dvorih. Prvi album je izdal leta 1975, ko je s svojimi zgodnjimi uspešnicami Mačka, Dobro jutro, Margareta, Ponoć in Jubi san vašu ćer zaslovel tudi na območju jugoslovanske diskografske scene. Priljubljene so postale tudi njegove uglasbitve verzov Shakespeara, Brechta, Paljetka, Antića, Britvića in drugih. Prelomnico v njegovem ustvarjanju predstavlja prvi simfonični album Ibrica (1981), ki ga je orkestriral njegov starejši brat Đelo Jusić. Đelo je za Ibrico napisal tudi številne antologijske pesmi, kot so Šalom Sarah, U svakom slučaju te volim, Na Stradunu in druge. Njegov izraz združuje francoski šanson, italijansko kancono in bosansko sevdalinko. Projekt Od Shakespeara do sevdaha najbolje povzema njegovo tematsko širino. Vabljeni na večer, odet v nostalgičnost dubrovniških poletnih noči. Vstopnice: 12 € sedišče (do 24. 6.) / 17 € sedišče (25. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Imetniki osebnih kartic Visa OTP lahko vstopnice za Festival Lent 2026 kupite 10 % ceneje. Popust velja za nakupe do vključno 30. aprila.Popusti in druge ugodnosti se ne seštevajo. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic.

Zoran Schmitz trio z virtuoznim gypsy jazzom, jazz klasikami ter temperamentnimi ciganskimi in slovanskimi ritmi ustvarja nepozabno koncertno doživetje. Pod vodstvom Zorana Schmitza deluje Zoran Schmitz trio – gypsy jazz trio s sedežem v Gradcu. Izvajajo skladbe v slogu gypsy jazza, pesmi iz The Great American Songbooka ter cigansko in slovansko ljudsko glasbo. Začeli so kot ulični glasbeniki, na ulici pa izpopolnjevali svoj izraz in repertoar. Kmalu pa je postalo jasno, da energija in povezanost v zasedbi presegata okvir uličnega muziciranja. Postopoma so se začeli uveljavljati na graški jazzovski sceni z nastopi v lokalnih klubih (Miles Jazz Bar, Tube’s, Bar8020 …), hkrati pa so gradili tudi svoje načrte za prihodnost. Januarja 2024 je izšel njihov prvenec Following Django. Na albumu so se poklonili tradiciji gypsy jazza ter z izborom najbolj znanih skladb iz tega repertoarja predstavili svojo vizijo te glasbe in postavili kakovosten temelj za nadaljnjo pot. Trenutno pripravljajo svoj drugi album, ki bo v celoti avtorski. Z veliko strasti, predanosti in ljubeznijo do glasbe stopajo naprej, novim priložnostim in glasbenim dogodivščinam naproti, ter s svojo glasbo prinašajo veselje in čarobnost občinstvu, kjerkoli nastopijo.

Ritem poletja je živahen tolkalni nastop, kjer Tina Sovič, Blaž Korez in tolkalci Plesne izbe Maribor z afriškimi ritmi napolnijo park z energijo, ki se prelije med drevesi in ujame poletni utrip. Ritem poletja je glasbeni nastop, kjer bobni in tolkala prebudijo utrip poletnega dne z energijo afriških ritmov. Izvajalci iz društva Plesna izba Maribor pod mentorskim vodstvom Tine Sovič in Blaža Koreza v nastop prinašajo energijo skupinskega glasbenega ustvarjanja, v katerem se prepletata ritem in moč tolkal. Udarci bobnov se širijo med drevesi ter ustvarjajo močan, nalezljiv utrip poletnega dne. Ta se združi z naravnim ambientom parka in obiskovalce vabi, da se prepustijo ritmu. Mentorja in pedagoga Tina Sovič in Blaž Korez nastopata skupaj s skupinami tolkalistov.

Štirje mladi saksofonisti iz Akademije za glasbo v Ljubljani že kot študenti osvajajo nagrade in koncertne odre doma ter v tujini. Skupaj ustvarjajo svež, energičen zvok in dokazujejo, da je prihodnost saksofona v odličnih rokah. Zasedbo sestavljajo izjemni mladi glasbeniki, študenti Akademije za glasbo v Ljubljani, ki s svojimi tekmovalnimi in koncertnimi uspehi že močno opozarjajo nase v širšem mednarodnem prostoru. Sopranski saksofonist Jan Tominić (razred prof. M. Rogine) je prejemnik študentske Prešernove nagrade in zmagovalec številnih tekmovanj (TEMSIG, HDGPP, EMONA, Davorin Jenko). Med drugim je zmagal na hrvaškem izboru za Evrovizijske mlade glasbenike, kot solist pa je nastopil s simfoniki RTV Slovenija in HRT ter na Svetovnem kongresu saksofonistov. Altovska saksofonistka Meta Neža Stražiščar, študentka magistrskega študija pri prof. M. Drevenšku, je svoje znanje kalila v Logatcu in Celju. Uspešno tekmuje na priznanih domačih in tujih tekmovanjih (TEMSIG, Emona, Andorra SaxFest) ter se uveljavlja kot izjemno aktivna komorna glasbenica doma in v tujini. Tenorski saksofonist Tomislav Slačanac (razred prof. M. Rogine) prihaja s Hrvaške, kjer je bil večkratni državni prvak (HDGPP), najvišja mesta pa je osvajal tudi na mednarodnih tekmovanjih v Varaždinu, Splitu in Sremski Mitrovici. Svoje izkušnje redno dopolnjuje z igranjem v Big Bandu Osijek. Baritonski saksofonist Maksim Gal (razred prof. M. Rogine) je po šolanju na Glasbeni šoli Grosuplje in Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana postal prejemnik zlatih priznanj na uglednih tekmovanjih, kot so TEMSIG, Emona in Woodwind & Brass, svoje znanje pa redno izpopolnjuje na mojstrskih tečajih.

V novem projektu MIDNIGHT SUN / Polnočno sonce je pevka in avtorica projekta Zvezdana Novaković ZveN pripravila glasbeni odsev naravnega arktičnega fenomena, ko sonce vztrajno sije čez nočno nebo. Glasba tega projekta nas vabi, da se soočimo s svojimi notranjimi labirinti, obenem pa nam ponuja upanje, da bomo našli mir in svetlobo tudi v najbolj skritih sobanah človeške duše. Z Zvezdaninim vokalom, godalnim kvartetom in elektroniko se v projektu Polnočno sonce rišejo krajine tople svetlobe v noči in brezčasnost dneva neskončnega svita. Vstopnice: 12 € sedišče (do 24. 6.) / 17 € sedišče (25. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Imetniki osebnih kartic Visa OTP lahko vstopnice za Festival Lent 2026 kupite 10 % ceneje. Popust velja za nakupe do vključno 30. aprila.Popusti in druge ugodnosti se ne seštevajo. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic.

Mi2? Mi vsi! Bend? Ko se lahko pohvališ z vsaj ducatom malone ponarodelih uspešnic, razprodanimi Stožicami in podatkom, da te je prišlo na koncerte, ki se beležijo s štirimestnimi števili, poslušat več kot pol milijona Slovencev, ne moremo govoriti zgolj o bendu, kajne? Če se ne bi slišalo tako pretenciozno, bi zapisali inštitucija, a ker pri fantih iz Rogatca prav te ne boste našli niti za trohico, naj ta beseda ostane zgolj zaradi pomanjkanja boljše. Dodajmo še več kot tri desetletja ustvarjalne in koncertne kilometrine ter naslove, kot so Črtica, Sladka kot med, Samo tebe te imam, Čakal sn te ko kreten, Pa si šla, Oda gudeki, Pojdi z menoj v toplice, Zbudi me za 1. maj, Moja teta Estera, Štajersko nebo in seveda Čista jeba, pa smo o Mi2 povedali vse. Vi pa boste tisti, ki boste dodali svoje zgodbe. In teh je nešteto več kot vseh zgoraj omenjenih številk, predvsem pa so tisto, kar daje vedeti, da so besedila in glasba, zapakirana v skladbe, ki jih podpisujejo fantje iz Rogatca, veliko več kot nekajminutna zabava. So portal v druge svetove in trenutki v času, ko lahko dihaš, čutiš in živiš na polno. Koščki, ki se kot kamenčki mozaika za vselej usidrajo v svežo podlago čustvene krajine ter sestavijo v to, čemur pravimo življenje. In prav nič ni pomembno, ali jih zlagaš že od Črtice ali se v tvojem mozaiku kot prvi košček blesti Čista jeba. Tudi to je namreč bistveni del fenomena Mi2: ko si pod njihovim odrom, X-i, Milenijci, Z-ji, Alfe in druge generacijske oznake ne štejejo nič. Vsi smo generacija Mi2! P. S. Zakaj koncert Mi2 ni le eden vrhuncev, ampak nujni del programa Festivala Lent 2026? Preberite zadnje vrstice še enkrat. Vstopnice: 28 € stojišče (do 24. 6.) / 33 € stojišče (od 25. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Imetniki osebnih kartic Visa OTP lahko vstopnice za Festival Lent 2026 kupite 10 % ceneje. Popust velja za nakupe do vključno 30. aprila. Popusti in druge ugodnosti se ne seštevajo. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic. *Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu. Ker želimo vsem obiskovalcem omogočiti prijetno spremljanje dogodka in dobro vidljivost na oder, odpiranje dežnikov na prizorišču ni dovoljeno. Svetujemo vremenu primerno obutev in oblačila.

Kvartet Cédez združuje vrhunske slovenske čelistke in čeliste, ki komorno glasbo dvigujejo na najvišjo raven. Kvartet violončel Cédez sestavljajo štirje izmed najuspešnejših slovenskih violončelistov, prejemniki najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Vsi so svoje znanje pridobivali na najprestižnejših evropskih glasbenih univerzah in ustanovah (Mozarteum Salzburg, Visoka šola za umetnost v Zürichu, Konservatorij Amsterdam), kjer so komorne skupine štirih violončel bistveno bolj razvite in pogoste. Tovrstno zasedbo želijo prinesti domov, da bi glasbo na najvišji izvajalski ravni približali širšemu slovenskemu občinstvu. Katarina Kozjek je magistrirala v Ljubljani pri prof. M. Mlejniku. Kot solistka in komorna glasbenica je nagrajenka številnih festivalov in tekmovanj (TEMSIG). Bila je namestnica vodje violončel v SNG Maribor, trenutno pa je vodja sekcije violončel v HNK Ivana Zajca na Reki ter predana pedagoginja. Zala Vidic je po študiju na Dunaju (prof. R. Latzko) magistrirala v Amsterdamu (prof. P. Wispelwey). Je prejemnica Škerjančeve nagrade in nekdanja zastopnica Slovenije na Evrovizijskih mladih glasbenikih. Delovala je v uglednem orkestru Amsterdam Sinfonietta in ustvarja v več komornih zasedbah. Nejc Rupnik študira na prestižni univerzi Mozarteum v Salzburgu pri prof. E. Bronziju. Je dvakratni prejemnik Škerjančeve nagrade ter večkratni nagrajenec tekmovanj, tako solistično kot s Klavirskim triem Rupnik, s katerim nastopa že trinajsto leto. Igra na vrhunski instrument iz Cremone. Izak Hudnik je magistriral na Mozarteumu in v Zürichu, izkušnje pa je nabiral tudi v slovitem amsterdamskem orkestru Concertgebouw. Je dvakratni prejemnik Prešernove nagrade in nagrajenec mednarodnih tekmovanj. Ob uspešni koncertni karieri je tudi doktorski študent filozofije na Univerzi v Ljubljani.

Nejc Pipp je glasbeni ustvarjalec mlajše generacije iz Škofje Loke, ki je svoj umetniški potencial potrdil že z dvema avtorskima albumoma. Njegov prvenec Ulysses (2020) razkriva intimno in zrelo izpoved najstnika, ki samozavestno prepleta elemente dream popa, jazza, R&B-ja in hiphopa ter jih produkcijsko oblikuje z izjemno preciznostjo. Kljub mladosti njegova glasbena govorica deluje suvereno in izbrušeno, kot bi ustvarjal že vrsto let. V njegovem zvoku lahko prepoznamo vplive globalnih ustvarjalcev, a hkrati ostaja izrazito avtorski ter intimno zaznamovan z njegovim osebnim pogledom na svet.  Na domačo glasbeno sceno je odmevneje vstopil z izdajo svojega drugega albuma Entropy (2024), ki v produkcijsem smislu še presega že tako dovršen prvenec. Pippov izraz združuje mistiko, subtilnost in romantiko, ki v prepletu lo-fi-ja in soul-popa prehajajo v omamne trip-hop odtenke z izrazito čustveno noto. Glasbeni kritiki so bili nad albumom navdušeni in ga postavljajo ob bok izdajam sorodnih tujih izvajalcev, Pippa pa opisujejo kot surov dragulj, ki ustvarja  globoko in iskreno poezijo, presenetljivo zrelo za tako mladega umetnika. Nejc pa se lahko ponaša še z nečim: krasi ga rahlo hripav, krhek in obenem samozavesten glas, s katerim pluje skozi zvočne pokrajine, ki mu jih naslika izvrstno izbrana zasedba inštrumentov. Besedila se izmikajo obrabljenim ljubezenskim klišejem. Govorijo o razdalji, odsotnosti, negotovosti in subtilnih trenutkih bližine, ki pogosto ostanejo neizrečeni. To je glas generacije, ki ljubezen doživlja drugače: bolj razpršeno in fragmentirano, a nič manj intenzivno.

Zasedba Gugutke je kvintet slovenskih glasbenikov, ki z mladostnim pristopom izvajajo folklorno glasbo dežel od Rezije pa vse do Turčije. Člani zasedbe ljudski glasbi dodajo svoj lasten pečat, vseeno pa ostajajo zvesti originalnemu viru in tradicionalnim tehnikam izvajanja raznovrstnih plesov ter pesmi. Njihovi nastopi predstavljajo povratek k naravi in ljudski glasbi, ki ji dovolijo, da se pokaže v vsej svoji preprosti lepoti. Repertoar Gugutk sega od ljubezenskih vokalnih balad do poskočnih plesnih ritmov, kar jim omogoča, da se prilagajajo različnim odrom in publikam, od akustičnih koncertov komorne glasbe pa do večjih amplificiranih zunanjih odrov. Zasedba se je predstavila že na odrih in festivalih, kot so Bardentreffen Festival v Nürnbergu, European Bauhaus Festival v Bruslju, Kultursommer Wien v Avstriji, Crossroads Music in Łódźie Worldfest na Češkem, Pannonica Festival na Poljskem, Ascoli Piceno Festival in Mittelfest v Italiji, MENT, Druga Godba, Godi Bodi, Slovenska zemlja v pesmi in besedi … Njihovi koncerti se pogosto predvajajo na državnih radijih RTV in ARD. Zasedba je sodelovala z glasbeniki, kot so Adi Smolar, tenorist Slovenske filharmonije in Slovenskega okteta Rok Ferenčak, mešani pevski zbor Viva Brežice, simfonični orkester Cantabile, zbor Ptičjega studia, ljudski glasbenik Marino Kranjac in ameriška violončelistka Sarah Ghandour.  Leta 2025 so pod založbo Celinka izdali svoj prvi album. Vstopnice: 12 € sedišče (do 24. 6.) / 17 € sedišče (25. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Imetniki osebnih kartic Visa OTP lahko vstopnice za Festival Lent 2026 kupite 10 % ceneje. Popust velja za nakupe do vključno 30. aprila.Popusti in druge ugodnosti se ne seštevajo. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic.

Koncert Severa Gjurin z vrhunsko spremljevalno zasedbo, kjer bo predstavila svoj novi album Pomlad z intimnimi, čutnimi in živahnejšimi skladbami, ki združujejo glasbo, poezijo in likovno umetnost. Severa Gjurin, izjemna slovenska glasbenica in likovna umetnica, ki je bila med drugim nominirana za Slovenko leta, že več kot dve desetletji navdušuje občinstvo s svojim prepoznavnim, nežnim, a hkrati prodornim vokalom.  Skupaj z vrhunsko zasedbo glasbenikov prihaja na Festival Lent 2026. V začetku leta 2025 je premierno predstavila svoj novi album Pomlad, izdan na vinilu (LP), CD-ju in digitalnih platformah. Album prinaša deset intimnih, a hkrati živahnih skladb, prežetih s čutno liriko ter bogatimi, skrbno oblikovanimi aranžmaji. Za album je Severa poleg glasbe in besedil ustvarila tudi ilustracije, ki se kot vizualni element prepletajo z glasbeno vsebino. Glasbeni del je soustvarila s priznanimi glasbeniki, s katerimi bo nastopila tudi na Festivalu Lent v Mariboru: Dejanom Lapanjo, Urošem Rakovcem, Danijelom Bogatajem, Žigo Golobom in Blažem Celarcem. Skupaj so posneli sedem skladb, pri čemer so osnovne posnetke ustvarili v studiu v živo, z željo ujeti pristnost trenutka ter edinstveno vibracijo vsake pesmi. Z Galom Gjurinom, ki v zadnjih letih deluje med Slovenijo in Kanado, sta skupaj ustvarila skladbi Kamin in Sonce, ki na poseben način bogatita zvočno podobo albuma. Pričakujete lahko baladne in tudi živahnejše pesmi, predvsem pa glasbo, ki vas bo spodbudila, da seustavite. »Želela sem, da dobro vibrira. Meni je všeč, zato sem nasmejana,« pravi Severa.

Elevators so zasedba vrhunskih slovenskih glasbenikov, povezanih z imeni kot so Siddharta, Magnifico, Mi2, Laibach in Elvis Jackson. Njihov zvok je preplet funka, jazza in rocka, poln groova, improvizacije in močne odrske energije. Elevators are a lineup of top-tier Slovenian musicians connected to names such as Siddharta, Magnifico, Mi2, Laibach, and Elvis Jackson. Their sound is a fusion of funk, jazz, and rock — full of groove, improvisation, and powerful stage energy.

Dora Tomori s svojo intimno indie rock poetiko, čustveno iskrenostjo in nežnimi, a prodornimi melodijami ustvarja koncertno izkušnjo, ki občinstvo popelje med nostalgijo, refleksijo in sodobno kantavtorsko senzibilnost. Dora Tomori, prodorna kantavtorica iz Ljubljane, se je v preteklih letih slovenski publiki razgalila s svojim celovečernim prvencem Where No Heartbreak Has Gone (2023), ki ga je temeljito preigrala na domačih tleh – tako v intimi kot tudi na večjih odrih. Pesmi z albuma redno krasijo frekvence radijskih postaj, kot sta Val 202 in Radio Študent (singli Mosquito Bite (2023), New Religion (2022)). Glasbenico je sprejela tudi tujina – v zadnjih letih zaradi študija glasbe deluje na Nizozemskem, toda redno se vrača domov, kjer neguje svojo ustvarjalnost. Dorin razvoj od tako imenovanega spalničnega popa do širše indie rock sfere odmeva vpliv umetnikov, kot so Anna B Savage, Phoebe Bridgers in Jeff Buckley. Prvi plod njene selitve je bil diptih singlov Everything in None Of It (2025). Projekt je bil podprt z vizualnim svetom v obliki dveh videospotov. Dvojni izid je v poletju 2025 podprla s svojo prvo samostojno turnejo v Sloveniji Feel Everything, ki jo je ponesla po znanih odrih Minoritov, Layerjeve hiše, festivala Plavajoči grad, Zorice … Dora nov material razvija v čim bolj gnetljivo obliko, polno nostalgije po otroštvu, v kombinaciji s samozavestjo prve samostojnosti v svojih dvajsetih. Na nastopih pričara vzdušje refleksije in čutenja v intimnem svetu, ki si ga deli s publiko. Na Lentu se bo oglasila v tandemu z multiinštrumentalistom, vokalistom in aranžerjem, Danijelom Bogatajem, ki bo Doro spremljal z violino.

Z bobni do sanj, a nič kaj sanjavo. Bobnamo s srcem in z glavo! Z bobni do sanj, a nič kaj sanjavo. Bobnamo s srcem in z glavo! S širokim repertoarjem raznovrstnih ritmov se na našem odru predstavljajo bobnarji in kitaristi – učenci Sokijeve bobnarske in kitarske šole. Šola deluje pod sloganom »Z bobni do sanj«. Če imamo sanje, imamo tudi cilj, ki nam omogoča, da si utiramo svojo pot. Bolj ko vadimo, boljši postajamo – to dokazujejo nastopi mladih glasbenikov, ki se urijo v bobnanju in igranju kitare v Sokijevi bobnarski in kitarski šoli. Program obsega zahtevnejše tolkalske kompozicije, ki vabijo mlade in stare, da se skupaj veselimo življenja. Predstavil se bo tudi šolski bend Sokijeve šole.

Policijski orkester je osrednji protokolarni orkester Republike Slovenije, ustanovljen leta 1948. S svojim razvojem je oblikoval prepoznaven simfonični zvok in združuje vlogo glasbenikov ter policistov, s katero povezuje policijo in javnost ter predstavlja pomemben del slovenske državne kulture. Kakovost in prepoznavnost Policijskega orkestra sta rasli vse od njegove ustanovitve leta 1948, pravi razcvet pa je orkester doživel v zadnjih desetletjih, vzporedno z rojstvom nove države. Leta 1994 je slovenska vlada takratni glasbeni sestav imenovala za uradni protokolarni orkester Republike Slovenije, ki se od leta 2001 uradno imenuje Policijski orkester. Številni dirigenti in umetniški vodje so vzgajali in razvijali orkester, izboljševali njegovo strokovnost ter bogatili njegov glasbeni repertoar. Z njihovo pomočjo je orkester nadgradil svoj umetniški izraz ter izoblikoval pravi simfonični zvok, ki je še danes njegova značilnost in odlika. Člani orkestra s svojim delom povezujejo policijo in slovenske državljane, s svojim glasbenim in operativnim delom, strokovnostjo, zavzetostjo, predanostjo in zavezanostjo dvojnemu poklicu glasbenika in policista pa so v čast in ponos ne le policiji, temveč tudi slovenski državi.

Ina Krajnc in Klara Lužnik navdušujeta z izjemno usklajenostjo, mednarodnimi nagradami in hitro rastočo koncertno potjo. Pianistki Ina Krajnc in Klara Lužnik sta se spoznali leta 2016 na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, kjer sta obe uspešno maturirali. Svojo glasbeno pot od leta 2020 nadaljujeta na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer sta junija 2024 diplomirali — Ina pod mentorstvom prof. Tilla Fellnerja in Klara pod mentorstvom prof. Zuzane Niederdorfer. Kot duo delujeta od leta 2021 v razredu klavirskega dua, ki ga sestavljata Sivan Silver in Gil Garburg. Od oktobra 2024 pod njunim mentorstvom nadaljujeta magistrski študij smeri klavirski duo. Marca 2023 sta na tekmovanju TEMSIG osvojili absolutno prvo nagrado in posebno nagrado za interpretacijo Skrjabinove fantazije za dva klavirja. Novembra 2024 sta na Mednarodnem klavirskem tekmovanju v Rimu prejeli prvo nagrado, decembra istega leta pa sta zmagali na štipendijskem tekmovanju Martha Debelli v sklopu univerze, kjer študirata. Oktobra 2025 sta uspešno opravili avdicijo za akademijo Piano-Piano 2025/2026 v Parizu, ki omogoča klavirskim duom dodatno izobraževanje s priznanimi pianisti in pedagogi. Istega meseca sta izvedli samostojni recital v Veroni. Novembra 2025 sta zmagali na 11. Mednarodnem tekmovanju Premio internazionale Giangrandi-Eggman in prejeli prvo nagrado ex aequo. V preteklem letu sta izvedli samostojne recitale na festivalih doma in v tujini. Decembra 2025 sta bili izbrani za Mednarodno tekmovanje Ilmari Hannikainen Piano Chamber Music Competition 2026, ki bo potekalo februarja in marca 2026 v Jyväskyläju (Finska), konec aprila 2026 pa ju čaka samostojna turneja na Siciliji (Italija).

»Njihova glasba je ritual, ki iz skrivnih globin nezavednega prikliče pozabljene odmeve vašega bitja.« Yarákä je navdušujoč in energičen glasbeni kolektiv, ki raziskuje multietnične vplive, pri čemer v ospredje postavlja skupno ritmično izhodišče afriškega izvora kot katalizator drznih prepletov z mediteransko in južnoitalijansko melodiko ter raznorodnimi oddaljenimi glasbenimi tradicijami. Zasedbo sestavljajo trije glasbeniki iz Taranta, ki skozi glasbo izražajo osebno identiteto, znova odkrivajo tradicije ter ostajajo odprti za sodobnost in preplet kultur. Njihov cilj je poudarjati ritualnost in ljudske tradicije ter raziskovati prastari odnos med človekom in naravo. Pod imenom Yarákä, ki izhaja iz besede v jeziku Tupí-Guaraní, enega izmed amazonskih plemen, in se nanaša na štiri naravne elemente, surove sile narave in starodavne rituale oblikujejo v sugestivno glasbeno formo. Njihov zvok v izvirne aranžmaje združuje južnoitalijanske korenine, mediteranske melodije ter pulzirajoče afriške in amazonske ritme, ki šepetajo, kričijo in puščajo neizbrisen pečat v čutnem svetu poslušalca. Delo skupine Yarákä presega glasbeno fuzijo, saj se poglablja v prvinskost ter razkriva povezave med oddaljenimi kulturami in starodavnimi tradicijami. Vsaka skladba se razgrinja kot ritual – most med zemeljskim in svetim – kjer se znova prebuja vez človeka z naravo in silami, ki jo oblikujejo. Med intimno umirjenostjo in silovito intenzivnostjo ustvarjajo brezčasne, čutne zvočne pokrajine; glasbo, ki ni namenjena le poslušanju, temveč globokemu doživljanju. Z zadnjim albumom Curannera (Zero Nove Nove, 2023) je Yarákä hitro pridobila mednarodno prepoznavnost. Album je dosegel 4. mesto na lestvici World Music Charts Europe, pritegnil pozornost revije Songlines, prejel nagrado Folkest 2023 in bil predstavljen na nacionalnem radiu Rai Radio3. Curannera je južnoitalijanski izraz za ljudsko zdravilko oziroma šamanko, ki v obredih uporablja naravne elemente za pomirjanje duše in duha. Predstavlja osrednjo muzo skupine Yarákä ter uteleša repertoar, zasidran v ritualih in oddaljenih kulturah. Vsaka pesem postane obred zdravljenja:  soočanje s strahom, sproščanje blokirane energije in očiščevanje duše skozi starodavno pesem ter izročilo prednikov.

Trio treh izjemnih slovenskih glasbenikov, ki bo tokrat predstavil nove kompozicije vseh treh članov zasedbe. Gre za mešanico modernega jazza, prepletenega z improvizacijo, neparnimi ritmi in spevnimi melodijami. Izjemni slovenski jazz kitarist Samo Šalamon, ki je posnel že več kot 45 albumov kot vodja zasedb z imeni, kot so Howard Levy, Donny McCaslin, Bob Moses in številni drugi, ter eden najboljših slovenskih tolkalistov zadnjih 20 let Andrej Hrvatin, ki sta stara znanca iz zasedbe Ansasa Trio, ki je ustvarjala pred 20 leti, sta tokrat združila moči z enim najboljših in najbolj iskanih slovenskih jazz basistov, Žigo Golobom! Moderno in sveže! Vstopnice: 12 € sedišče (do 24. 6.) / 17 € sedišče (25. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Imetniki osebnih kartic Visa OTP lahko vstopnice za Festival Lent 2026 kupite 10 % ceneje. Popust velja za nakupe do vključno 30. aprila.Popusti in druge ugodnosti se ne seštevajo. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic.

18.00–20.00Predigre Že pred večernimi koncerti bodo na prizorišču potekale različne družabne aktivnosti, ki bodo obiskovalce ogrele in pripravile na glasbeni del večera. KMŠ oder tako ni le niz koncertov, ampak celostna izkušnja, kjer se prepletajo druženje, odkrivanje nove glasbe in festivalski utrip mesta. 20.30The Volume Večer odpirajo The Volume, mlada štiričlanska zasedba, ki jo povezuje tako glasbena izobrazba kot dolgoletno prijateljstvo. Njihova zgodba sega v zgodnja leta, ko so prvi člani že skupaj muzicirali in postopoma oblikovali skupno pot. Danes ustvarjajo na presečišču rocka in alternativnega rocka, pri čemer se ne omejujejo z žanrskimi okvirji. Njihove skladbe nihajo med udarnimi, energičnimi komadi in bolj melanholičnimi, čustveno obarvanimi baladami. Besedila črpajo iz življenjskih tem, kot sta ljubezen in minljivost. Pomemben mejnik zanje predstavlja zmaga na natečaju Cityband, ki jim je odprla vrata na večje odre. The Volume prinaša zrel, a svež zvok ter jasno ambicijo po prodoru na glasbeno sceno. 21.30Amy’s Escape Za njimi nastopa Amy’s Escape, zasedba, ki združuje elemente alternative in punka v izrazito energično celoto. Njihova glasba sega od težkih, čustveno nabitih balad do hitrih in surovih ritmov, prežetih z uporniško energijo. V svojih skladbah prepletajo različne vplive, ki jih na odru nadgradijo z intenzivno izvedbo. Skupino sestavljajo Jernej Ježovnik (kitara, vokal), Žan Žuraj (vokal, kitara), Niko Bogdan (bas) in Janez Tisel (bobni). Njihov zvok je razgiban, a hkrati prepoznaven v svoji neposrednosti. Poseben poudarek dajejo občutku, ki ga ustvarijo v živo. Amy’s Escape večer zaključijo z energičnim, čustvenim in udarnim nastopom.

Večer surove energije in glasbenih preobratov 21.00ViS Mojca jaz s’n sam Skupina Mojca, jaz s’n sam je nastala v letu 2022 na pobudo bobnarja Mladena Logarja (Mojca George) in kitarista Zdenka Kreitnerja (Mojca Zmaj). K sodelovanju sta nato povabila glasbenika, s katerima sta že sodelovala v prejšnjih zasedbah, basista Igorja Fekonjo (Mojca Feki) in pevko Damaris Potočnik (Mojca Damaris).Mojce so se odločile združiti svoje glasbene okuse – staro z novim – in tako so oblikovali svoje aranžmaje priredb. Njihov spekter glasbe zajema rock, funk, hip hop in druge žanre, ki jih »zmiksajo« v svojstven live remix.Ime Mojca, jaz s’n sam je nastalo na prvi tradicionalni kavi pred vajami. Njihov moto:»Več Mojc več ve.«   22.30Hamer Skupina Hamer prihaja iz Maribora in na oder prinaša energičen, divji rock, ki brez težav nagovori širšo publiko. Če jih še niste slišali – zdaj je čas.Zasedbo sestavljajo izkušeni glasbeniki Tim Kores Kori, David Čuček, Aleš Maurič in Marko Soršak Soki, ki jih mnogi poznajo že iz časov, ko so pred več kot 20 leti navduševali kot Metallica tribute band Not N’ Vun.Danes udarjajo z lastnim zvokom kot Hamer. Njihov prvi single Shamar jih je popeljal na večje odre in festivale, z drugim singlom Tako kot prej pa so izdali tudi istoimenski album Shamar. Fantje obljubljajo večer poln energije – in ja, morda zazveni tudi kakšna legendarna Metallica uspešnica.

Pobegnite kaosu – z Morcheebo! »Priložnost, da se izklopiš. Prav to mi je tako zelo všeč pri glasbi. Je neke vrste terapija. Morda res ne bo prinesla svetovnega miru, prinaša pa notranji mir in spokojnost.« Skye Edwards, Morcheeba Enajst studijskih albumov, ki so več kot desetmilijonkrat prečkali prodajni pult, razprodani stadioni in odri največjih svetovnih festivalov, trume oboževalcev na vseh kontinentih … Impresivni podatki, ki pa so, ko govorimo o eni najbolj prepoznavnih in najuspešnejših britanskih zasedb, zgolj bleda ilustracija fenomena, ki sliši na ime Morcheeba.  Vse od globalnega cunamija, ki ga je v devetdesetih povzročil album Big Calm, so Britanci nesporno prvo ime trip-hopa. Še več – po zaslugi markantnega, čutnega vokala Skye Edwards so kar sinonim zanj.  Kljub temu bi bilo krivično, če bi glasbo, ki je že tri desetletja stalnica klubov, radijskih etrov ter filmskih in televizijskih soundtrackov, skušali stlačiti v ta – ali katerikoli – žanrski predal. Njen najkrajši najboljši možni opis je hipnotična mešanica urbanega downtempa in elektronike, obogatena z valovanjem soula in R&B-ja ter senzibilnostjo, ki prikliče bliske psihedelije, vse pa je podloženo še z ravno pravšnjo mero loungeovske lenobnosti in seveda vrhunsko produkcijo. Še krajše: to je glasba, ki te iz realnosti katapultira v mehak objem na sinjem nebu zibajočih se oblakov.  Nikakor torej ni naključje, da so zadnji album, s katerim se vračajo h glasbenim koreninam, poimenovali Escape the Chaos. Ta namreč kljub obogatenemu zvočnemu pečatu – tu so bobnarske mašine, klaviature in kitare, ki jih bogati paleta aranžmajev s pihali, godali in celo zbori – prinaša natanko tisto, česar si od Morcheebe najbolj želimo. Trip! In hop! V druge (sanjave, senzualne, barvite, nore, drugačne – boljše!) svetove.  Zato brž po vstopnico, nato pa globoko vdihnite, upočasnite pulz in se prepustite hipnozi prvih zvezdnikov letošnjega festivala. Vstopnice: 33 € stojišče (do 24. 6.) / 38 € stojišče (od 25. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Imetniki osebnih kartic Visa OTP lahko vstopnice za Festival Lent 2026 kupite 10 % ceneje. Popust velja za nakupe do vključno 30. aprila. Popusti in druge ugodnosti se ne seštevajo. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic. *Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu. Ker želimo vsem obiskovalcem omogočiti prijetno spremljanje dogodka in dobro vidljivost na oder, odpiranje dežnikov na prizorišču ni dovoljeno. Svetujemo vremenu primerno obutev in oblačila.

Lauženki v programu Poklon Novemu valu obujajo svetle tradicije enega najkreativnejših obdobij v razvoju rock’n’rola in kreativne zabavne glasbe v nekdanji Jugoslaviji. “Želimo, da glasba tako pomembnega obdobja ne utone v pozabo, zato ga oživljamo s programom, ki zajema najpomembnejše skupine in skladbe tistega časa. Tako boste lahko slišali jagodni izbor skladb novovalovskih skupin, kot so Idoli, EKV, Azra, Lačni Franz, Šarlo Akrobata, Električni orgazam, Prljavo kazalište, Psihomodo Pop, Partibrejkers in še kdo. Izbrali smo skladbe, na katere boste brez težav in brez sramu zaplesali … kot včasih.” Pripravite se!

Zaključna festivalska povorka bo ob zvokih Pihalni orkester Pošta Maribor zaokrožila dogajanje na Lentu z glasbenim sprehodom med Vodnim in Sodnim stolpom ter prazničnim postankom na Splavarski brvi. Vodni stolp – Splavarska brv – Sodni stolp Tradicionalna festivalska povorka bo letos zaznamovala zaključek festivalskega dogajanja. Sprehodila se bo po slikoviti promenadi na Lentu, od Vodnega stolpa do Sodnega stolpa, z vmesnim postankom na Splavarski brvi, kjer se bo dogajanje za trenutek še posebej razživelo. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel Pihalni orkester Pošta Maribor, eden najprepoznavnejših in najkakovostnejših pihalnih orkestrov v Sloveniji, ki deluje že od leta 1931. Orkester danes združuje več kot 70 članov različnih generacij in poklicev – od mladih glasbenikov do izkušenih akademskih umetnikov – kar ustvarja edinstveno in bogato glasbeno energijo. Orkester se ponaša z bogatimi mednarodnimi izkušnjami, saj je nastopal po vsej Evropi, od Avstrije in Nemčije do Španije in Skandinavije, ter prejel številna priznanja in visoke uvrstitve na uglednih tekmovanjih. Po več kot petih desetletjih umetniškega vodenja je dolgoletnega dirigenta Ervina Hartmana mlajšega nasledil Aleksander Čonč, ki orkester z novo energijo in vizijo uspešno vodi naprej. Zaključna povorka bo tako združila tradicijo, glasbo in praznično vzdušje ter simbolično zaokrožila festivalsko dogajanje v nepozaben skupni trenutek.

Afriško-slovenska glasbena zasedba, ki združuje tradicijo in sodobne zvoke. Seydou Yoni Kouyaté je multiinstrumentalist iz Slonokoščene obale, ki igra koro (22-strunsko glasbilo), klaviature, tolkala, balafon in druga glasbila. S svojim edinstvenim glasbenim slogom na kori in klaviaturah se lahkotno sprehaja med večstoletno glasbeno tradicijo in sodobno urbano afriško glasbo. Od leta 2022 je član ansambla legendarnega Salifa Keite, Seydouju pa se neizogibno obeta tudi uspešna solo kariera. Na odru se mu bodo pridružili izvrstni slovenski kitarist Igor Bezget, eden najbolj vsestranskih slovenskih glasbenikov, ki je doma praktično v vseh bolj prepoznavnih svetovnih glasbenih žanrih; Mariborčanom kljub mladosti že dobro poznani violončelist Ariel Vei Atanasovski ter tolkalka Tina Sovič. Skupaj nastopajo pod imenom Family band.

Leonard Kobal navdušuje z virtuoznostjo, številnimi nagradami in izrazito glasbeno zrelostjo. Pianist Leonard Kobal je študent klavirja na Akademiji umetnosti v Novem Sadu v razredu prof. Rite Kinke. Svojo pot je z odliko začel na Glasbeni šoli v Varaždinu pri prof. Predragu Šanteku, danes pa velja za izjemno uspešnega solista in komornega glasbenika. Je večkratni zmagovalec domačih in mednarodnih tekmovanj, kjer je osvojil številna prva mesta in nagrade občinstva. Med njegovimi najprestižnejšimi dosežki izstopajo prva mesta in zlate nagrade na tekmovanjih TEMSIG, Tartini (kjer je prejel tudi posebno nagrado za lastno skladbo), Ivan Rijavec (absolutni zmagovalec), Lions Grand Prix na Reki ter na hrvaških državnih tekmovanjih. Slavil je tudi na mednarodnih odrih v Moskvi, Sremski Mitrovici (vseh 100 točk) ter na tekmovanjih Great Masters in Golden Piano Talents, kjer je prejel posebni nagradi za izvedbo Chopina in Bacha. Kot polfinalist madžarskega šova talentov Virtuozi V4+ si je prislužil koncert z Madžarskim orkestrom na Lisztovi akademiji v Budimpešti. Do danes je izvedel že več odmevnih recitalov, kot solist z Varaždinskim komornim orkestrom pa je nastopil na Varaždinskih baročnih večerih. Za svoje izjemne dosežke je prejel tudi nagrado za odličnost Rotary kluba Varaždin, svoje znanje pa redno izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri uglednih profesorjih, kot so N. Trull, R. Dalibaltayan, V. Ščerbakov in drugi

Žan Hauptman, nadarjeni pevec, klaviaturist ter avtor glasbe in besedil, predstavlja svež in samosvoj glas na domači glasbeni sceni. Njegovo glasbo lahko opišemo kot prefinjeno mešanico jazza, alternativnega R&B-ja, soula in popa. S sproščenimi groovi se odmika od tipičnih aranžmajskih in harmonskih pristopov sodobne pop produkcije ter z drzno kombinacijo žanrov ustvarja edinstven in prepoznaven zvok. Jazz petje je študiral v Celovcu, svoje znanje pa dodatno izpopolnjeval v Bostonu pri legendarni jazz vokalistki Sheili Jordan. Njegov izraz zaznamujejo subtilni vplivi jazzovske harmonije ter elementi soula in funka, ki skupaj tvorijo intimno, a hkrati sodobno zvočno podobo. Leta 2021 je izdal prvenec Finished, not perfect, ki ga je med drugim predstavil tudi na festivalu Eurosonic Noorderslag (ESNS) v Groningenu. Za album je bil nominiran za nagrado Zlata piščal v dveh kategorijah, prejel pa je nagrado v kategoriji za novinca leta 2021. Sledila je uspešna pot z albumom Blizu (2023), na katerem se še bolj poglobi v osebno izpovedna besedila v slovenskem jeziku in razširi svojo glasbeno izraznost. Pomemben mejnik predstavlja tudi njegov izštekani koncert v oddaji Izštekani, ki je izšel kot live album in razkril novo dimenzijo njegovega ustvarjanja: bolj intimno, razgibano in čustveno nabito. Žan Hauptman s svojo iskrenostjo, glasbeno širino in izrazito avtorsko vizijo ostaja eden najbolj zanimivih predstavnikov mlajše generacije glasbenikov, ki premikajo meje sodobne slovenske glasbe.

Terrafolk je slovenska glasbena skupina, ki na samosvoj način prepleta ljudsko glasbo z elementi klasične, rockovske in svetovne glasbe. Njihova posebnost je v tem, da se tradicije lotevajo igrivo in nekonvencionalno, z veliko mero domišljije, hkrati pa tudi s spoštovanjem do izvornega materiala. Zasedba je znana po energičnih in presunljivih nastopih, kjer prepletenost humorja in improvizacije igra pomembno vlogo. S svojo glasbo in nastopi gradijo mostove ne le med različnimi glasbenimi svetovi, temveč tudi med generacijami. Terrafolk so s časom pridobili zvesto občinstvo doma in v tujini, njihov prepoznaven glasbeni slog pa je bil leta 2003 nagrajen z mednarodno nagrado BBC World Music Award. Koncertne turneje so imeli v večini evropskih držav in nastopili so na uglednih festivalih, kot so EBU Folk Music Festival, Edinburgh Fringe Festival, Glastonbury, Pannonica, Druga Godba, Festival Maribor in mnogi drugi. V obdobju med letoma 2004 in 2013 so ustvarili številne projekte z orkestri, kot so Simfoniki RTV Slovenije, Jenska filharmonija ter prav za ta namen ustanovljeni Simbolični orkester. Vstopnice: 17 € sedišče (do 24. 6.) / 22 € sedišče (25. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Imetniki osebnih kartic Visa OTP lahko vstopnice za Festival Lent 2026 kupite 10 % ceneje. Popust velja za nakupe do vključno 30. aprila.Popusti in druge ugodnosti se ne seštevajo. Več o ugodnostih in nakupu vstopnic.

18.00–20.00Predigre Že pred večernimi koncerti bodo na prizorišču potekale različne družabne aktivnosti, ki bodo obiskovalce ogrele in pripravile na glasbeni del večera. KMŠ oder tako ni le niz koncertov, ampak celostna izkušnja, kjer se prepletajo druženje, odkrivanje nove glasbe in festivalski utrip mesta. 21.00DEMM Večer odpirajo DEMM, trio prijateljev, ki punk jemljejo po svoje – glasno, neposredno in brez olepševanja. Jan, Marko in Urban ustvarjajo glasbo, ki hkrati zabava, provocira in pusti prostor za razmislek. Njihov izraz temelji na surovi energiji, nalezljivih ritmih in (samo)ironičnem pristopu, ki razbije vsako pretirano resnost. Besedila segajo od vsakdanjih absurditet do bolj družbeno obarvanih tem, vedno z značilnim humorjem. Čeprav pravijo, da so »brez enega hita«, njihov nastop hitro premakne občinstvo. Njihova glasba ni spolirana, je pa iskrena in udarna. DEMM tako poskrbijo za nefiltriran, energičen začetek večera. 22.00Buč KesidiZa njimi nastopa Buč Kesidi, eden vidnejših regionalnih indie-alt pop-rock projektov zadnjih let. Dvojec iz Pančeva združuje kitarski zvok z elektronskimi elementi in izrazito plesno energijo. Njune skladbe so hkrati introspektivne in nalezljive, pogosto zaznamovane z urbanimi temami, odnosi in generacijskimi občutji. Preboj so dosegli z albumom Euforija, ki jih je utrdil kot pomembno ime sodobne regionalne scene. Njihovi koncerti slovijo po močni povezavi s publiko in skoraj klubski evforiji, ki hitro zajame celoten prostor. Z značilnim prepletom melanholije in plesnosti ustvarjajo edinstveno atmosfero. Buč Kesidi večer zaključujeta v energičnem, ritmičnem in čustveno nabitem slogu.

Večer poln surove energije in retro groove-a. 21.00Guilty of Joy Guilty of Joy so energični grunge rockerji iz Kranja oziroma skupina izkušenih glasbenikov, ki živijo in dihajo glasbo ter delijo strast do ustvarjanja in izvajanja lastnih pesmi. Njihova glasba je žanrsko mešanica glasbe devetdesetih let (grunga, hard rocka, bluesa …), za piko na »i« pa so na privlačnim in spevnim melodijam dodali iskrena besedila, ki odražajo tematiko življenjskih izkušenj, čustev ter sanj. Njihovi nastopi so energični, nabiti s pozitivno energijo in posebno privlačnostjo. Po odličnem prvem albumu Music Diary s polno paro delajo na novem glasbenem materialu. 8. marca so izdali nov singel z videospotom Addicted to you, ki se predvaja na več radijskih postajah (Rock radio, Radio Si, R1Rock …), v letošnjem letu pa bodo nastopili tudi na festivalu Gora Rocka. Po mnenju mnogih si skupina zasluži več pozornosti na slovenski glasbeni sceni, saj sodi med boljše tako po kakovosti glasbe kot po sami izvedbi, kar z zmagami na različnih tekmovanjih dokazujejo tudi v tujini. Zadnjo zmago so dosegli na odmevnem mednarodnem glasbenem tekmovanju v Italiji, Vicenza Rock Contest 2025, kjer so se pomerili z več kot sto izvajalci, prejeli pa so tudi nagrade za najboljšega kitarista, basista in pevca. V letih izkušenj so razvili odlično odrsko prezenco, ki obiskovalca ne pusti ravnodušnega. 22.30Prismojeni profesorji bluesa Slovenska glasbena skupina Prismojeni profesorji bluesa igra blues, funk, R&B ter podobne zvrsti, ki nas spominjajo na glasbo šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Kaj to pravzaprav pomeni? Malo jedače, veliko pijače ter ogromno zlomljenih src in polomljenih palic, s krvjo premazanih strun in pretrganih razmerij, ne glede na petek ali svetek. Valjanje po blatu, pločnikih, hoja po ulicah klečeč in proseč, naj jim vendarle pustijo odigrati še tretji koncert v Ljubljani tisti teden. Za honorar so prosili le elektriko in nekaj pekočega za na zob. Legenda govori o domnevnem koncertu v konzervi sardin, a pričevalcev (beri: sardin) ni več moč izslediti. Štirje jezdeci glasbene apokalipse z ramo ob rami živahno jezdijo na neukrotljivih oslih proti obzorju.

After after prinaša večer žive glasbe, distorzije in vetrinjskega kaosa, kjer bodo Blaži oziroma Ansambel Luke Igerca z električnimi kitarami, lučkami in dobro mero humorja poskrbeli za nepozaben zaključek. Letos zadeva uhaja izpod nadzora: električne kitare so tu, ojačevalci dihajo, kabli se množijo in nekje vmes smo izgubili stik z realnostjo (ampak smo ga nadomestili z distorzijo). Oder še vedno gre v kombi. Vse ostalo – od kablov do ega – pa zahteva manjši kamion. Če kdo vpraša: ja, to je še vedno »after after«. Blaži oziroma Ansambel Luke Igerca bodo z živo glasbo, lučkami, ležalniki in vprašljivimi logističnimi odločitvami tudi letos poskrbeli za after afterjev. Zaključili (se) bomo po domače, vetrinjsko – če prej ne zmanjka elektrike ali zdrave pameti.