Glasba

Tradicionalni nedeljski koncerti v paviljonu Mestnega parka Maribor. Prirejanje koncertov v Mestnem parku ima bogato tradicijo. Njeni začetki segajo v leto 1890, ko so ob priljubljeni in vselej dobro obiskani promenadi postavili glasbeni paviljon ter v njem po zgledu številnih evropskih središč pričeli s prirejanjem koncertov na prostem. Ti so bili na prelomu devetnajstega stoletjaizjemno priljubljeni in so predstavljali pomemben del družabnega življenja. Tako je ostalo vse do danes, ko to tradicijo nadaljujemo z nedeljskimi matinejskimi koncerti. Koncerte v parku je podprla Mestna občina Maribor.Ob slabem vremenu prireditev odpade.Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Traditional Sunday Concerts at the Pavilion in Maribor City Park The tradition of organizing concerts in Maribor City Park has a rich history. It began in 1890, when a music pavilion was built alongside the popular and well-attended promenade, following the example of many European cities. This marked the start of open-air concerts, which became extremely popular at the turn of the 19th century and represented an important part of social life. This tradition lives on today through Sunday morning concerts. The concerts in the park are supported by the Municipality of Maribor.In case of bad weather, the event will be canceled.The organizer reserves the right to make changes to the program.

Recital vrhunskih srednjeevropskih glasbenikov v Viteški dvorani. Češki operni pevec Jiří Rajniš (bariton) in slovaški pianist Robert Pechanec bosta izvedla izjemna dela Mahlerja, Korngolda, Tostija, Bixija, Denzeja, Falvia in drugih. Koncert soorganiziramo Pokrajinski muzej Maribor, Univerza v Mariboru, Veleposlaništvo republike Češke in Veleposlaništvo Republike Slovaške. Vstop je prost. (Viteška dvorana, vhod z Grajske ulice)

Vabljeni na brezplačen koncert ene najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenic – Neishe. Ob 20.00 bo prostor pred Kulturnim domom Korena zaživel v romantični poletni kulisi, kjer bodo Neishine čustvene melodije in energičen nastop ustvarili nepozaben glasbeni večer. Poleg izjemne glasbe boste lahko pokušali dobrote Davide in Barbare iz aktualne sezone Masterchefa!

Tradicionalna povorka ob otvoritvi festivalskega dogajanja nas bo popeljala po promenadi na Lentu vse od Vodnega stolpa do Sodnega stolpa s postankom na Splavarski brvi! Pihalni orkester Pošta Maribor je bil ustanovljen že daljnega leta 1931. Struktura njegovega članstva je tako po starosti kot po izobrazbi zelo raznolika. V njem igrajo osnovnošolci, univerzitetni profesorji, glasbeni ljubitelji in akademsko izobraženi glasbeniki. Danes ima orkester, ki je na tekmovanjih v Sloveniji uvrščen v najzahtevnejšo kakovostno skupino, več kot 70 članov. S svojim raznovrstnim repertoarjem je usmerjen predvsem h koncertni glasbi in simfoničnemu zvoku. Pogosto sodeluje tudi z uglednimi glasbenimi gosti, tako solisti kot tudi dirigenti, ki še dodatno obogatijo njegovo umetniško delovanje in mariborsko glasbeno sceno. V svojem poslanstvu pihalni orkester Pošta Maribor že dolgo ni več samo poštni, temveč je mariborski in slovenski. Nabral si je že tudi veliko mednarodnih izkušenj z nastopi v republikah bivše Jugoslavije, v Avstriji, na Češkem, Slovaškem, v Nemčiji, na Danskem, Švedskem, Nizozemskem, v Luksemburgu, Belgiji, Madžarski, Italiji in Španiji. Prav tako je prejel celo vrsto pomembnih mednarodnih priznanj in zabeležil odlične uvrstitve na mnogih tekmovanjih. Dolgoletnega umetniškega vodjo in dirigenta Ervina Hartmana mlajšega, ki je vodil pihalni orkester od leta 1967 do 2018, je uspešno nasledil Aleksander Čonč.

Kakršnega Slovenija do takrat še ni poznala Recycleman, nekoč znan kot Ali En, je pred tremi desetletji udaril na domačo glasbeno sceno kot komet in sprožil potres, katerega tresljaji še danes odmevajo. Njegov prvenec, album Leva scena, je ob izidu šokiral javnost in dodobra razburkal slovensko glasbeno krajino. Ta funky hip-hop mojstrovina, ustvarjena z izjemnim občutkom za detajle ter prežeta z elementi jazza, rocka in trip-hopa, je neizbrisno zaznamovala devetdeseta leta v Sloveniji.  S svojo izvirnostjo in drznostjo je Ali En ustvaril zvok, kakršnega Slovenija do takrat še ni poznala. V svojih besedilih je ostro obračunal s celotno glasbeno sceno – brez popuščanja tudi do največjih estradnih zvezd. Spretno spisana besedila v slovenskem jeziku so skozi funky ritme tekla lahkotno, kot steče hladna pijača po žejnem grlu na vroč poletni večer. Z Ali Enom je slovenska beseda postala urbana, skejterji pa so postali legitimno pleme. Metalci, punksi in mnogi drugi, ki prej niti pomislil niso, da bi bil rap v slovenščini lahko kul, sporočilen in celo super svež glasbeni stil, so postali zapriseženi sledilci Ali Ena. Kasneje je doživel več reinkarnacij – kot DJ Poha in Of Gobe se je intenzivneje pojavljal tudi na DJ sceni, kjer danes deluje in ustvarja pod imenom Recycleman.  V živo z bendom nastopi vsakih nekaj let, a vsakič znova dokaže, da je funk živ, hip-hop nagajiv, rap pa še vedno močno sporočilen. Generacije njegovih fenov širijo pozitivno energijo ne glede na glasbene trende – kajti klasike pač ostajajo klasike. Album Leva scena je brezčasna mojstrovina, ki si je zaradi svojega vpliva in izvirnosti nedvomno zagotovila ugledno mesto na seznamu najpomembnejših slovenskih albumov.

Koncertni spored z naslovom V iskanju skritih glasov raziskuje glasbene horizonte z inovativnimi priredbami klasičnih del in sodobnimi kompozicijami. Program združuje glasbene mojstrovine preteklosti z deli sodobnih avtorjev, pri čemer osrednji dialog med baritonskim saksofonom in klavirjem osvetljuje zvočne teksture v novi luči. Lan Meden (1999) je svojo glasbeno pot pričel na Glasbeni šoli Frana Gerbiča v Cerknici. Svoje izobraževanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu prof. Leva Pupisa in prof. Jana Gričarja. Po zaključeni srednji šoli je Lan dodiplomski študij saksofona opravljal na Privatni univerzi za glasbo in umetnost na Dunaju v razredu prof. Michaela Krenna, kjer je študij avgusta 2022 z odliko tudi zaključil. Več  Sven Brajković (1999) je talentiran hrvaški pianist iz Samobora, ki se je v svoji generaciji uveljavil s svojo aktivno koncertno dejavnostjo in sodelovanjem na številnih uglednih domačih in mednarodnih klavirskih tekmovanjih. Sodeloval je na več kot štiridesetih regionalnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih ter osvojil dvajset prvih mest. Več 

Malečniški vinarji s ponosom gostijo vinarje iz Svečine, Dolenjske in Goriških brd! Preživite sproščen nedeljski večer na vrtu pri Najstarejši trti in okušajte izvrstna slovenska vina v prijetni družbi na ikoničnem Lentu ob reki Dravi. Vabijo vas gostitelji iz Malečnika: Skupaj z gosti iz vinorodnih pokrajin po Sloveniji: Ob kozarcu odličnega vina doživite večerni utrip Festivala Lent v družbi Najstarejše trte na svetu in vrhunskih slovenskih vinarjev.

»Življenje je precej podobno jazz glasbi. Najboljše je takrat, ko improviziraš!« George Gershwin Oddelek za jazz na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor vabi na večer instrumentalnega ter vokalno instrumentalnega jazza. Na zaključnem koncertu šolskega leta se kot poseben ansambel predstavljajo tudi dijaki Umetniške gimnazije, smeri Jazz, ter vokalisti nadstandardnega oddelka ob spremljavi mentorjev in mentoric. Jazz standardi, originalne kompozicije velikanov jazza in poletno obarvan program – tak večer je razprodan!

Ustanovitev Slovenskega orkestra flavt je bila neke vrste logična posledica izzivov časa med pandemijo, v katerem smo se spraševali o smislu svojih poklicnih dejavnosti. Orkester sestavljajo flavtisti, vsi akademski glasbeniki, ki jih povezuje osnovna ljubezen do glasbe in muziciranja, ter predstavlja globoko povezano skupnost. V orkestru flavt se ne le izvaja glasbo, ampak se živi in diha skupaj z njo. Vsak ton, vsak utrip glasbe nosi v sebi neizmerno čustveno bogastvo, ki ga ustvarjajo flavtisti, mnogi med njimi tudi nekdanji sošolci in dolgoletni kolegi. Skozi vaje in pripravo na koncerte se navezujejo in povezujejo, ustvarjajo prijateljstva in obujajo spomine na skupne glasbene poti. Orkester je sestavljen iz pikolo flavt, koncertnih flavt v C, altovskih flavt in basovskih flavt, za dodatni barvni spekter pa poskrbijo še kontrabas, klavir ter tolkala. Zvok orkestra, ob pravem razmerju, brez vibrata in ob lepo postavljenem akordu, spominja na lepo zveneče orgle, kar je vsekakor nekaj edinstvenega.

Zasedba TransverZala je skupina, ki igra glasbo s področja jazza, bluesa, avtorsko glasbo in glasbo znanih avtorjev slovenske popevke. Zasedba je zanimiva; svež vokal Zale Črešnik, ki ga včasih spremlja tudi kitara, ob kitari Marka Zaletelja, kontrabasu Luke Gajserja in bobnih Matica Črešnika. Skladbe so v ta namen še posebej zanimivo aranžirane. Zasedba TransverZala je skupina, ki igra glasbo s področja jazza, bluesa, avtorsko glasbo in glasbo znanih avtorjev slovenske popevke. Zasedba je zanimiva; svež vokal Zale Črešnik, ki ga včasih spremlja tudi kitara, ob kitari Marka Zaletelja, kontrabasu Luke Gajserja in bobnih Matica Črešnika. Skladbe so v ta namen še posebej zanimivo aranžirane. Vstopnice: 12 € sedišče (do 19. 6.) / 17 € sedišče (od 20. 6.);za študente in dijake: 5 € popusta na posamezno vstopnico. Popusti se ne seštevajo.Več o ugodnostih in nakupu vstopnic.

Helem Nejse je priljubljen umetniški kolektiv in hip-hop bend iz Bosne in Hercegovine.  Besedila njihovih pesmi se navezujejo na ljubezen in družbeno odgovornost ter so navdihnjena z resničnimi liki in dogodki v družbi in njihovi neposredni okolici. Pogosto vključujejo duhovite pripombe, mnogi njihovi verzi pa so sčasoma postali sestavni del urbanega slenga v Bosni in Hercegovini. Helem Nejse je priljubljen umetniški kolektiv in hip-hop bend iz Bosne in Hercegovine.  Besedila njihovih pesmi se navezujejo na ljubezen in družbeno odgovornost ter so navdihnjena z resničnimi liki in dogodki v družbi in njihovi neposredni okolici. Pogosto vključujejo duhovite pripombe, mnogi njihovi verzi pa so sčasoma postali sestavni del urbanega slenga v Bosni in Hercegovini. Njihovi koncerti veljajo za izjemno energične, izmenjava energije in interakcija s publiko pa sta tisto, kar jih ločuje od »drugih detergentov«.

Komorni godalni orkester Poletne glasbene šole profesorice Danice Neuvirt Koren sestavljajo učenci, dijaki in profesorji oziroma mentorji, in sicer od najmlajšega do najstarejšega, kjer muzicirajo kot člani orkestra ali solisti. Začetek obstoja sega v leto 2005, ko je v Zatonu pri Zadru na hrvaškem bila uspešno izvedena prva poletna glasbena šola za violino, komorno igro in godalni orkester. Iz leta v leto je število udeležencev in tako tudi članov orkestra naraščalo. Poletna glasbena šola profesorice Danice Neuvirt Koren tako danes po 18 letih obstoja ponuja izpopolnjevanje za violino, violo, violončelo, komorno igro in godalni orkester. Komorni godalni orkester Poletne glasbene šole ima tudi mednarodni značaj, saj v njem med seminarjem igrajo oziroma sodelujejo tudi učenci, dijaki ter študentje iz Hrvaške. Med najodmevnejše uspehe in dosežke sodijo koncerti v katedrali Sv. Donata v Zadru, kjer med drugim potekajo priznani mednarodni glasbeni festivali, v Svečani dvorani Zadarske Univerze, v Koncertni dvorani Kneževe palače, v Baročni hiši v Ninu, v Cerkvi Marije Device Zaton, v Holiday Resortu Zaton in drugi. Domači publiki so se predstavili z dobrodelnimi koncerti ob Rožnatem oktobru na Onkološkem oddelku UKC Maribor ter na novoletnih koncertih Doma pod Gorco in občinski proslavi ter novoletnem koncertu občine Pesnica. Repertoar orkestra zajema skladbe od baroka pa vse do zabavne, popularne in filmske glasbe. Mark Lev Krajnc se je violino pričel učiti s petimi leti pri Barbari Kolbl, nadaljeval pa pri Danici Koren. Trenutno je dijak 3. letnika vzporednega izobraževanja na Umetniški gimnaziji Velenje. Je prejemnik dveh Korunovih priznanj GŠ Velenje. Intenzivno se udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj; med drugim je prejel zlate plakete ali prve nagrade na tekmovanjih TEMSIG, Mladi violinist, Daleki akordi ter na tekmovanjih v Beogradu, Križevcih, na Bravničarjevem in Tartinijevem tekmovanju ter na tekmovanju L. Pfeiferja. Zelo uspešen je bil tudi na mednarodnih spletnih tekmovanjih. Predstavlja se na samostojnih recitalih pa tudi kot solist (z godalnim orkestrom Poletne GŠ Danice Koren, Camerata Laibach, Zagrebški godalni orkester). Že več let se izpopolnjuje na Poletni GŠ Zaton ter dodatno nadgrajuje znanje pri Miranu Kolblu, Barbari Kolbl in Maji Rome. V letu 2025 se je uspešno uvrstil v finale oddaje Virtuoso 10th Anniversary, ki je potekal v Budimpešti, in katere člani komisije so mednarodno uveljavljeni glasbeniki, kot so P. Domingo in S.Hauser. V finalu je ob spremljavi simfoničnega orkestra zaigral 3. stavek violinskega koncerta P. I. Čajkovskega. Filip Runjak je pričel z učenjem klavirja pri petih letih pri profesorici Moniki Vehovec, v zadnjem letu pa je njegove mentor profesor Siavush Gadjiev na KGB Ljubljana. V sklopu izobraževanja EMARS se izpopolnjuje pri profesorju Rubenu Dalibaltayanu in na seminarjih pri profesorici Juliji Gubaidullini, Nataliji Trull in mnogih drugih. V lanskem letu se je kot solist predstavil v Haydnovem Koncertu v D-duru z godalnim orkestrom Poletne glasbene šole Danice Neuvirt. Uspešno se je udeležil tudi več pomembnih tekmovanj (TEMSIG 2022 – klavir, 1. nagrada in Zlato priznanje, TEMSIG 2023 – komorne skupine, 2. nagrada in Zlato priznanje, Merci Maestro 2022, 1. nagrada, Mednarodno klavirsko tekmovanje Košice 2023, 2. nagrada). Za svoje dosežke je v lanskem letu prejel Korunovo nagrado GŠ Velenje.

Festival Lent 2025: Vlado Kreslin & Big band Šentjur na Trgu Leona Štuklja! »Vlado Kreslin je s svojimi nastopi, besedili in melodijami kot slikarski magični realist; vse je na realni ali realistični osnovi, a sestavljeno in oblikovano v metafore, v katerih se izrisuje tako prekmurski lokalni kolorit kot osebni doživljajsko profilirani ali brani trenutki.«Tako je o Vladu Kreslinu zapisal ugledni kritik Marijan Zlobec. Legendarnega glasbenega poeta bi težko opisali bolje. Dodajmo le še, da so ključne značilnosti njegovega glasbenega ustvarjanja in delovanja tudi nenehno raziskovanje, razvoj ter malone kameleonsko spreminjanje, kar med drugim dosega s sodelovanji z izbranimi glasbeniki najrazličnejših slogov in provenience. Od rock skupin do ljudskih godcev Beltinške bande – njegov glasbeni kolorit in izrazni horizont sta tako široka ter polna odtenkov kot najbolj popolna mavrica. Zato so njegovi koncerti, kljub dejstvu, da ga na odrih spremljamo že častitljivih 55 let, vselej novo (vrhunsko) doživetje. Tudi ta bo. Na oder bo namreč stopil z Big bandom Šentjur, zasedbo, ki bo zvočni paleti priljubljenih, malone ponarodelih uspešnic nujno dodala swingovske in jazzovske odtenke. Tudi letošnje lentanje s Kreslinom tako prinaša nekaj, česar še nismo slišali in doživeli. Pa je še kako treba! VSTOPNICE Študenti in dijaki

Spored: Wolfgang Amadeus Mozart: Rekviem (maša za umrle) KV.626 v d-molu Mariborski komorni orkester združuje profesorje godal štajerskih glasbenih šol z bivšimi dijaki Konservatorija za glasbo in balet Maribor, sedaj študenti akademij za glasbo v Ljubljani, Gradcu in na Dunaju. Ideja o projektu ustanovitve godalnega orkestra je nastala predvsem iz želje po aktivnem sodelovanju in igranju v orkestru, ki bi zraven pedagoškega dela razširil ter omogočil interpretativno udejstvovanje v različnih žanrih in glasbenih stilih. Večina sodelujočih ima precejšnje izkušnje igranja v simfoničnih ter godalnih orkestrih doma in v tujini, med katere sodijo orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenije, Simfonični orkester SNG Maribor in drugi. Slavko Magdić je študij dirigiranja zaključil na Glasbeni akademiji  Gnesin v Moskvi z najvišjo oceno. Leto dni je bil asistent glavnega dirigenta Jevgenija Kolobova v opernem gledališču Stanislavskega in Nemiroviča – Dančenko v Moskvi, hkrati pa se je izpopolnjeval pri V. Kožuharju, J. Simonovu in A. Holubu. Je dobitnik več nagrad na različnih tekmovanjih, med drugim je zmagovalec tekmovanja na Glasbeni akademiji Gnesin in prvouvrščeni na državnem glasbenem tekmovanju z Orkestrom Zagrebške filharmonije. Nastopil je s Simfoničnim orkestrom Hrvaškega radia in televizije, z Varaždinskim komornim orkestrom, Beograjsko filharmonijo, s Hrvaškim komornim orkestrom in z Londonskimi klasičnimi solisti. Kot glavni dirigent in umetniški vodja Simfoničnega orkestra Konservatorija za glasbo in balet Maribor koncertira v Mariboru, Ljubljani, Varaždinu, Banja Luki in Tuzli. Je eden od ustanoviteljev Mariborskega komornega orkestra, s katerim je izvedel nekaj zelo uspešnih koncertov.

Kolektiv The Stroj že skoraj tri desetletja vztraja na svoji nekonvencionalni, a spektakularni  glasbeni poti. Pozornost domače in mednarodne javnosti so že konec 90-ih pritegnili z inovativno uporabo tolkal ter drugih inštrumentov, ki jih izdelujejo iz odsluženih strojnih delov in drugih odpadnih materialov. Z zanje značilno teatralnostjo, atmosferično estetiko, pirotehniko, osupljivo energijo in ritmično natančnostjo svojo publiko na koncertih vedno znova navdušujejo. »77 let na svetu – 60 let na sceni,« je geslo letošnjih nastopov ikone slovenskega kantavtorstva. Tomaž Domicelj se bo že kdovekaterič po petem desetletju spet predstavil na Festivalu Lent, tokrat samostojno, v dokaj udarni inačici, saj se je odločil za popolnoma elektrificiran nastop. En vokal, dve roki, tri kitare, štirje vratovi in pet orglic. Poleg standardnih, domala ali povsem ponarodelih uspešnic, bo odigral in odpel muškatni izbor iz širokega spektra svojih bluesov, boogiejev in rock’n’rollov. Najmočnejši ostanejo je ena izmed hrupnejših uspešnic Tomaža Domicelja, katere besedilo oziroma zgodba očitno veljata tudi zanj in še za nekatere njegove kolege in kolegice. Prav tako pa za zvesto občinstvo, kakršnega premore samo mariborski Lent. Kolektiv The Stroj že skoraj tri desetletja vztraja na svoji nekonvencionalni, a spektakularni  glasbeni poti. Pozornost domače in mednarodne javnosti so že konec 90-ih pritegnili z inovativno uporabo tolkal ter drugih inštrumentov, ki jih izdelujejo iz odsluženih strojnih delov in drugih odpadnih materialov. Z zanje značilno teatralnostjo, atmosferično estetiko, pirotehniko, osupljivo energijo in ritmično natančnostjo svojo publiko na koncertih vedno znova navdušujejo. Konec preteklega leta so izdali svoj peti album KamenOgenjKostKladivo, s katerim kolektiv nadaljuje svoje imaginarno potovanje skozi zgodovino glasbe in tehnologije, istoimenska odrska produkcija pa predstavlja njihov najbolj zahteven zvočno-vizualni projekt doslej. KamenOgenjKostKladivo je prvinsko glasbeno obredje ritma, zvoka in glasu, budnica, ki kliče k plesu, ekstazi ter življenju.