Dogodki

Za konec leta 2022 v UGM napovedujemo veliko arhitekturno razstavo najvidnejšega mariborskega modernista, Saše Deva (1903-1967).Saša Dev je s svojim delom bistveno vplival na razvoj arhitekture v Sloveniji, bil je usmerjevalec njenega razvoja. Sodi v prvo generacijo slovenskih arhitektov v Mariboru, ki je v obdobju med vojnama v mladostnem entuziazmu smelo uveljavljal načela in spoznanja ... Read more

Slikar Milan Ketiš se v UGM Šopu predstavlja novo serijo slik majhnega formata. 16. december 2022 – 12. marec 2023Otvoritev: sreda, 23. november 2022, 19.15 (v okviru programa InterEKO 8 1⁄3) »Gre za igranje s tistim, kar je pri roki, kar je na voljo, kar je tukaj, kar je nekje ležalo in hoče biti znova uporabljeno, vrnjeno v življenje; globlje, gre za iskanje smisla nekim odvrženim stvarem. V dar sem dobil majhna platna iz neke otroške likovne delavnice. Nabralo se je polno ozkih odrezanih trakov, ki so ostajali ob napenjanju na platna. V omari sem našel stare voščenke še iz otroštva. Vse skupaj, na kupu, tako naključno, nekje v kotu. K temu dodam malce pozornosti; čas + domišljija = serija majhni slik s trakovi.« Milan Ketiš (r. 1992) je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2015 diplomiral in nato leta 2019 še magistriral. Leta 2016 se je dodatno izpopolnjeval na študijski izmenjavi v Helsinkih (Kuvataideakatemia, Uniarts Helsinki). V svojem delu raziskuje ontološka vprašanja človeškega subjekta, narave in duhovnosti.

V soboto, 14. januarja, bo v Galeriji Media Nox organizirano vodenje po razstavi Čutnost minljivosti. Motivi pokrajine in figur v opusu Franceta Miheliča. Začetek vodenje je ob 11. uri.

Umetnostna galerija Maribor predstavlja ustvarjanje slikarke Fredy Koschitz (1914–2001), ki je v Mariboru živela in ustvarjala med letoma 1941 in 1945."Pot do odkritja Fredy Koschitz je bila nenavadna. Umetnostna galerija Maribor hrani dve njeni sliki, vendar o umetnici ni bilo znanega tako rekoč nič. Ob pripravi razstave v Neue Galerie Graz z naslovom Women first! ... Read more

Mariborski spominki ter razglednice nekoč in danes. Otvoritev razstave: 19. 1. ob 17. uri Marsikdo izmed nas s potovanj, poleg obilice fotografij in velikokrat tudi prazne denarnice, prinese domov kakšen spominek iz kraja, v katerem je bil, nekateri pa prijateljem in znancem še vedno pošiljamo razglednice. Kaj pa obiskovalci našega mesta? Kakšne spominke so lahko kupili nekoč in kakšne lahko v Mariboru najdejo danes? Vse to vam pokažemo na razstavi Lepe pozdrave iz Maribora, ki jo v Toti trafiki ob Mestnem parku otvarjamo 19. januarja ob 17.00. Razstava bo na ogled do 8. februarja 2023 ob torkih in četrtih med 16.00 in 18.00 ter ob sobotam med 10.00 in 12.00.

»Vse se začne v praznem prostoru, ki v Popenku sprošča adrenalin,« je pred petindvajsetimi leti ob razstavi v Razstavnem salonu Rotovž zapisala Aleksandra Kostič. kustos: Jure Kirbiš Četrt stoletja kasneje se slikar Borut Popenko vrača v Razstavni salon Rotovž, zdaj poimenovan UGM Studio. A izhodišče ostaja isto. Popenka od začetka zanimajo osnovne prvine slikarstva, ki izhajajo iz praznega prostora, od materialnosti slikarskega medija do oblikovanja slikovnega polja. V raziskovanju barv in oblik, razmerij, kompozicij, volumnov in harmonij se sklicuje na abstraktno slikarsko tradicijo, od abstraktnega ekspresionizma, slikarstva barvnih polj, geometrijske abstrakcije do monokromnega slikarstva in minimalizma. Med vzornike navaja velikane abstraktne umetnosti - Mark Rothko, Josef Albers, Morris Louis, Ellsworth Kelly – ter sodobnike - Anish Kapoor, Peter Halley, Gerwald Rockenschaub. Popenko s svojo slikarsko prakso v premislek postavlja napeto razmerje med sliko-predmetom in sliko-podobo - kako prepogibati platno, kako razpreti plasti platna v pahljačo, kako odpreti platno, kakor vrata?

Daniel Pavlić je kot prostovoljec pomagal ogroženemu prebivalstvu ter beležil njihove žalostne, potresne zgodbe. Svoje osebne izkušnje in doživljanje naravne katastrofe je strnil v neke vrste dnevnik, katerega zgodbe segajo dlje od porušenih hiš, razpokanih sten in so globje od lukenj v tleh, nastalih kot posledica potresa.