Dogodki

Razstava Shapeshifting predstavlja transformacijo umetničinih preteklih del in odpira nova izhodišča za premislek o trajnosti in dolgoročni funkcionalnosti umetniških objektov v sodobni kulturi. Razstava Shapeshifting predstavlja predelana in preoblikovana pretekla umetniška dela umetnice Tajde Novšak. Temelji na ustvarjalni praksi, ki jo je razvijala med študijem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoje kiparske prakse ni omejila na tradicionalne tehnike, ampak razvila metodologijo, ki se je osredotočala na preplet umetniškega izraza in psihološkega raziskovanja. Preobrazba umetniških del je tako metafora za širšo družbeno transformacijo, kjer smo vsi soudeleženi v procesu nenehnega prilagajanja in rasti. V tem smislu Shapeshifting deluje kot katalizator osebnih in družbenih sprememb, ki presega zgolj estetsko in funkcionalno vrednost in odpira prostor za globlji razmislek o tem, kako umetnost sooblikuje našo realnost in nam ponuja nove načine sodelovanja in soustvarjanja življenjskih prostorov, v katerih bivamo.  Producent razstave je Zavod Artopolis v koprodukciji z Galerijo Tkalka. Razstavo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo RS.

Odprtje razstave in predstavitev knjige: Igor Štromajer: 3¦×Fń–Qé3=Miá+ Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave in predstavitev knjige Igorja Štromajerja 3¦×Fń–Qé3=Miá+, ki bo v petek, 22. novembra 2024, ob 18. uri v razstavišču artKIT. Razstava ×›lëśßwp^Ů ßc W Ýc}=ďnău Ýľ ďnÝ +Î×Ö÷}=÷ č ª 6ŐP íŐ¦§]s[)m}=ă{ ›u ﬦ¹^°_÷ï é–Łnß 3 Štromajer razstavlja naključne predmete, ki jih električni pesnik potrebuje za svoje delo ter dele strojev in odmrle računalniške opreme, ki so procesirali njegove unikodne pesmi in sodelovali pri nastajanju zbirke poezije. Avtorjevo osnovno izhodišče namreč je, da (para/ne)umetnost ne biva samo v ideji, v konceptu, torej ne zgolj v nominalnem in deklariranem, v sebi sami, ampak enakovredno tudi v orodjih in strojih, ki jo proizvajajo. Stroji, ki jo generirajo, so njen nepogrešljiv sestavni del. Zbirka poezije Osrednji del odprtja razstave je predstavitev zbirke poezije, knjige s sto in eno pesmijo, ki sta jih skupaj napisala človek in stroj.

Razstava del študentk in študentov Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru PREHAJANJA27. 11. 2024 – 9. 1. 2025 // Galerija Media NoxV sredo, 27. novembra, se ob 18. uri v Galeriji Media Nox odpira razstava del študentk in študentov Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Razstava bo na ogled do 9. januarja 2025.Mentorji: Darko Golija, Samuel Grajfoner, Robert Lozar, Oto Rimele, Dušan Zidar Razstava bo na ogled do četrtka, 9. januarja 2025. Produkcija: Mladinski kulturni center Maribor

Tradicionalna pregledna razstava članic in članov Društva likovnih umetnikov Maribor ponuja širok pogled v spekter aktualne umetniške produkcije. Vabimo vas na otvoritev skupinske razstave, na kateri svoja dela predstavlja 44 članic in članov Društva likovnih umetnikov Maribor, v torek, 10. 12. 2024, ob 18. uri, v Galerijo DLUM. Razstavljajo: Ernest Artič, Natasha Bakovič, Elena Churnosova, Bogdan Čobal, Marjan Drev, Matjaž Duh, Lučka Falk, Erna Ferjanič, Irena Gajser & Cvetka Hojnik, Sandra Gargowitsch, Nataša Grandovec, Natalija Juhart Brglez, Jožef Jurič, Narcis Kantardžić, Zdravko Kokanović – Koki, Branko Korez, Matic Kos, Nenad Kostić, Zmago Kovač, Jasna Kozar, Albin Kramberger, Anka Krašna, Blažka Križan, Alma Lovrenčič, Kaja Lukač, Katja Majer, Slađana Matić Trstenjak, Marko Pak, Ludvik Pandur, Milena Houška Pavlin, Luka Popič, Gregor Pratneker, Branimir Ritonja, Janez Rotman, Alenka Spacal, Lucija Stramec, Urška Stropnik Šonc, Maja Šivec, Stojan Špegel, Mira Uršič, Melita Vidovič, Oto Vogrin, Ljubica Zgonec Zorko. Kuratorka razstave: mag. Mojca Štuhec

S serijo slik in objektov, nastalih v preteklem letu, se na svoji prvi samostojni institucionalni razstavi v Sloveniji predstavlja v Londonu delujoča umetnica Ava Tribušon Ovsenik. V novi seriji slik Ava Tribušon Ovsenik interpretira fenomen množic – skupin ljudi – in polje asociacij, ki jih te porajajo: paradoks individualizma znotraj mase, srh enoumja ali povezanost v trenutku, dogodek, kot vezivo skupnosti ali potrošniški proizvod. Vir navdiha so impresije s poti, podobe iz umetničinega osebnega arhiva, komponirane v gomazeče gmote, ki počasi posegajo in zavzemajo slikarski prostor.