Za popizdit. Gledam v ekran in se mi zdi, da je šifki. Pa zvočniki so pretihi. Kamera mi je pred davnimi meseci ‘padla ven’. Da, padla je ven. Ne vem kako pa ne vem čemu. Če bi jaz bil moja laptop kamera, bi tudi ubral pot pod noge in pobegnil daleč, daleč stran. Priključil bi se hordi ‘jabolk’. Ha, ko folk ne ve, da gre za sub-reklamo. Joke’s on me.
Vsake pet minut dobim sporočilo, da imam viruse raznih vrst, oblik in barv na in da je računalnik v nevarnosti. Povzetek: razfukalo ga bo slej ko prej. Kaj storiti? Ni časa, da menjam religijo – ateizem do konca. Vprašajmo Google. Ne, čakaj! Zakaj pa ne Yahoo? Bogi Yahoo … Kdaj je nazadnje dobil šiht? Saj boš preživel. Verjamem vate! Dobro, torej, naj bi kupil antivirusni program. No money, honey. Lahko pa ga nicht-leagalno prenesem in ga zlomim. Em, khm, ‘crackam’. Say no to drugs, kids. Ne, ne, ne. Gremo enkrat v skladu s sistemom. Ali pa po konzervativni poti – brisanje datotek. Njeh, to je dolgoletni proces. Preveč zaupnih datotek je na diskih; USB ključka pa kot vedno, ne najdem. Kaj pa zdaj? Vržemo petardo v keson? Puško v koruzo? Najlažje bi še bilo, če bi kupil novega. Ups, kratkotrajna demenca – finančno stanje pri Jemcu je še huje kot pri Parmi. Joj, kaj naj zdaj? Bodi zen, Jemec, bodi zen. Dihaj, ded. Bodi eno z bowling žogo, bodi eno z naravo.
Mislim, da sem našel rešitev. Start. Izklopi. Ne, daj na spanje. Da se spočije. Mogoče bo sanjal o boljših grafičnih karticah. Ali pa o večjem disku. O novem procesorju. Blagor vsem računalnikom, ki so bogi v specifikacijah. Lahko noč, laptopček. Lahko noč.
Jemec
