Loading Dogodki

« Vsi dogodki

  • Ta dogodek je minil.

Tretji film in politična struja filmske teorije

17. maja 18:00

 

CIKEL TEORIJA FILMA #5

Teorija montaže in uvod v filmski formalizem

Vabljen_a v Vetrinjski dvor na predavanje v Ciklu teorija filma, ki je nadaljevanje lanskoletnega cikla, skozi katerega smo spoznale_i osnove zgodovine filma. Na petem predavanju bo Melita Zajc, antopologinja, izredna profesorica, nekdanja novinarka in publicistka približala tretji film in politično strujo filmske teorije.

Tretji film in politična struja filmske teorije

Filmski materializem (Cinematerializem) je pojem, ki opiše sodobne materialistične pristope k avdiovizualnemu (filmu, medijem in digitalni umetnosti), izvira pa iz gibanj prejšnjega stoletja. Skupna jim je zahteva, da se ne osredotočamo na samo estetiko (filmskih) umetnin, pač pa to razumemo kot odvisno od materialnosti (filmskega) medija in materialnih pogojev ustvarjanja. Med najbolj znanimi je gibanje, ki se je razvilo v Sovjetski zvezi po oktoberski revoluciji, njegovi avtorji, najbolj znan med njimi je Dziga Vertov, pa so raziskovali možnosti, da v novih družbenih pogojih razvijejo nove oblike filmske govorice. Kasneje so podobni pristopi k podobam predvsem spremljali pojav novih tehnologij, videa v 1970ih letih in digitalnih medijev od 1990ih dalje, danes pa je, zaradi nepovratne selitve filmske distribucije na svetovni splet v času koronakrize in s tem povezanih sprememb produkcije, distribucije in recepcije filma, cinematerializem še posebej aktualen. Obenem je v 1970ih prišlo tudi do poglobljene teoretske elaboracije tega pristopa. V odziv na zahteve študentskega gibanja šestdesetih let so se namreč filmski teoretiki vprašali, do katere mere materialnost filma, razumljena v smislu zgodovinskih in družbenih okoliščin produkcije, pogojuje estetiko filma oziroma, ali kapitalistični pogoji produkcije dopuščajo razvoj alternativne filmske govorice, pa morda celo subverzivne filmske prakse. Ta, takoimenovana politična struja filmske teorije, ki so jo pod vplivom psihoanalize, semiologije in Althusserjeve teorije ideologije razvili zlasti francoski teoretiki predstavlja tudi osnove koncepta dispozitiva, ki ga bomo podrobneje predstavili v pričujočem predavanju.

Glavno pozornost pa bomo usmerili na manj znano cinematerialistično gibanje prejšnjega stoletja, Tretji film. Tudi Tretji film je oboje, gibanje in teorija, njegovi politični temelji pa so jasno opredeljeni v manifestu Za tretji film (Hacia un tercer cine), ki sta ga 1969 objavila argentinska filmarja Fernando Solanas in Octavio Getino, člana skupine Cine Liberación. Gre za filmsko produkcijo tistih držav, ki jih v geopolitičnem kontekstu opiše oznaka neuvrščeni, torej predvsem nekdanje kolonije. Tretji film je poizkus žrtev kolonializma, da bi v filmskem mediju izrazili lastno izkušjo in mislili lastno prihodnost. To je toliko pomembneje, ker je bil prav film glavno orožje kolonializma. Prvi kolonizatorji črne Afrike, misionarji, s seboj niso nosili topov, pač pa filme. Ne zaradi posnetkov, pač pa zaradi same materialnosti filma, saj je magija žarkov svetlobe, ki prodirajo skozi celuloidno membrano in izrisujejo minljive podobe na ploskih površinah na nasprotni strani prostora, prepričljiveje od vsakega orožja dokazovala superiornost belega človeka.

Filmi, nastali v okviru tega gibanja, odstopajo od klasičnih filmskih kanonov in kršijo narativna pravila veliko bolj radikalno in inovativno od vsakega drugega gibanja avtorskega ali avantgardnega filma. V predavanju bomo spoznali nekatere avtorje Tretjega filma, od Glauberja Roche do Meda Honde in njihova dela, ki niso samo vrhunci latinsko ameriškega ali afriškega filma, pač pa pomembna dela filmske umetnosti.

Melita Zajc

je izredna profesorica na AMEU ISH v Ljubljani in sodelavka podjetja za raziskovanje in svetovanje Gecore d.o.o., kot svetovalka pa sodeluje tudi z evropskimi agencijami kot sta EISMEA in REA ter z Evropsko znanstveno fundacijo (ESF). Je nekdanja novinarka in urednica tiskanih, radiodifuznih in digitalnih medijev, ima pa tudi izkušnje z upravljanjem javne RTV in s filmsko produkcijo. Doktorirala je iz socialne antropologije in iz filozofije novih medijev. Raziskovalnje materialnosti medijev jo je vodilo do problematike družbenih razsežnosti tehnologij, ki jih konceptualno obravnava v okviru teorije dispozitiva. Na tej osnovi je razvila teorijo o protrošnji kot temeljni potezi družbenih medijev, koncept dispozitiva pa ji omogoča tudi plodno obravnavo vizualnih umetnosti in alternativnih filmskih poetik, raziskovanje tretjega filma, dekolonizacije ter pojavov kot so Nigerijski video film, pa tudi oblikovanje inovativnih poslovnih modelov. Objavila je več člankov v vodilnih svetovnih znanstvenih publikacijah, napisala in uredila je več knjig, bila je selektorica Jesenske filmske šole v Ljubljani, Festivala računalniških umetnosti v Mariboru in Festivala subverzivnega filma v Zagrebu, je tudi avtorica dokumentarne serije o začetkih Televizije v Sloveniji. Predavala je na Univerzi za uporabne umetnosti (Angewandte) na Dunaju in na Univerzi za jezik in komunikacije (IULM) v Milanu, je članica društva filmskih kritikov FIPRESCI in aktivna v okviru asociacije raziskovalcev dokumentarnega filma Visible evidence. Občasno sodeluje z revijama KINO! in Ekran, je stalna sodelavka vodilne evropske revije o dokumentarnem filmu Modern Times Review.

Po predavanju se bo s predavateljico pogovarjala filozofinja, dr. Maja Pan.

Napovedujemo:

• Bazinov realizem in kasnejši fenomenološki pristopi • Igor Koršič • 30. 5. 2022 • 18.00

Cikel Teorija filma nastaja v koprodukciji Pekarne Magdalenske mreže v sklopu programa Galerija K18, Film Factory v sklopu izobraževalnega programa Film Smoothie, in Mariborske knjižnice. Projekt je financiran s strani Slovenskega filmskega centra in (morda) Mestne občine Maribor.

Dogodek bo potekal v skladu z veljavnimi ukrepi za zamejitev širjenja virusa Covid-19.


Povezava do originalnega članka

Podrobnosti

Datum:
17. maja
Čas:
18:00
Kategoriji:
,

Prizorišče

Vetrinjski dvor