Razstava: ŽIVLJENJE IN SMRT STA SI BRATA

Galerija Media Nox v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru med 12. januarjem in 10. februarjem vabi na razstavo del Franceta Miheliča z naslovom Življenje in smrt sta si brata, ki sta jo v sklopu projekta Mladi kustos pripravila Filip Burnik in Saša Preložnik Šimac.

Tudi v letu 2022 bo se v galeriji Media Nox kot prvi predstavil projekt Mladi kustos, ki ga MKC Maribor pripravlja v koprodukciji z Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru. Tokrat bomo predstavili razstavo študentov oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru z naslovom

ŽIVLJENJE IN SMRT STA SI BRATA
Motivi Dafne in mrtvega kurenta v opusu Franceta Miheliča

Mentorji: dr. Gorazd Bence, Tatjana Štefanič in dr. Polona Vidmar.

Razstava bo na ogled: 12. 1. 2022 – 10. 2. 2022

O RAZSTAVI

Letošnja razstava študentov tretjega letnika dodiplomskega študija na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru v Galeriji Media Nox ponuja vpogled v izbrana in vsaj v nekaterih primerih ne prav pogosto izpostavljena dela enega izmed najvidnejših slovenskih umetnikov Franceta Miheliča (1907–1998). Razstavljene risbe in grafike se osredotočajo na dve priljubljeni in izpovedno močni Miheličevi temi, in sicer mrtvega kurenta in Dafne, ki v sebi prepletata vedno prisotno zavedanje minevanja in neizbežnosti smrti, a hkrati vzbujata upanje v neminljivo oziroma v novo življenje porajajočo se človeško bit. Tematika, ki je v sedanjem, z epidemijo koronavirusa zaznamovanem času, še kako aktualna. Na razstavi prikazana dela skrbno in v skladu z muzealsko stroko hranimo v Grafičnem kabinetu Franceta Miheliča na Ptuju, ki deluje znotraj Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. S svojim obsegom skoraj 6000 umetnikovih risb, skicirk, posameznih grafik ali zaokroženih grafičnih ciklov in originalnih grafičnih plošč, s katerimi so leta 1999 slikarjevi dediči – Alenka Puhar, Maja Dolanc in France Mihelič ml. – z željo po ohranitvi celovitosti očetove zapuščine iz ateljeja v Ljubljani obogatili obstoječi muzejski fond, ponuja izjemen vir za proučevanje. Zapuščina, ki je urejena v javnosti dostopno študijsko zbirko, razkriva umetnika kot dovršenega grafika in risarja. Hkrati s tem v ptujskem muzeju hranimo še pet od osmih tapiserij, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja nastale po Miheličevih slikarskih delih iz zgodnjih sedemdesetih let, in zapuščino dr. Lojzeta Gostiše, Miheličevega »osebnega kronista«, ki je več kot štirideset let spremljal umetnika, beležil in proučeval njegova dela. Gostiševa zapuščina poleg Miheličevih risb, grafik in korespondence v pismih vsebuje še fotografije, različne zapise oziroma dokumente, kartoteke in kataloge del ter literaturo o Miheličevem ustvarjalnem opusu in osebnem življenju. Z Miheličem povezano gradivo, ki se je z leti nabralo v ptujskem muzeju in je tudi zaradi varovanja občutljivih risarskih zapisov in grafičnih odtisov na papirju v veliki meri digitalizirano, vseskozi privablja dijake, študente in druge raziskovalce. Tudi študenta Saša Preložnik Šimac in Filip Burnik sta se v sklopu priprav na razstavo najprej spoznala z umetnikovimi deli preko bogatega in urejenega muzejskega slikovnega in dokumentarnega gradiva, po izboru teme pa sta pod nadzorom pregledovala originalna dela Franceta Miheliča in pripravila njihov izbor za razstavo. Ob spoznavanju osnovnih veščin kuratorjev razstav in pisanju besedil za spremni katalog sta dobila prve pomembne izkušnje na tem področju. Prav zaradi njune zagnanosti, radovednosti in iskrivih pripomb ob odkrivanju Miheličevih del je bila moja izkušnja mentorstva, ki sva ga sicer izvajala skupaj z dr. Gorazdom Bencetom, v celoti pozitivna.

Tatjana Štefanič

Udeležba je mogoča ob izpolnjevanju pogoja PCT. Dogodek bo potekal v skladu z navodili in priporočili NIJZ in ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19.