Potovanje v pravljice

POTOVANJE V PRAVLJICE je projekt, ki je kakor potovanje načrtovan in osmišljen. Na popotovanju spoznamo nekaj novega in se sprostimo, pot pa nas napolni, osreči, je kratka in lepa. Projekt Potovanje v pravljice je brezplačno, zdravo in zanimivo srečanje s knjigo, s pravljico, s pripovedjo, s kamišibajem, s poezijo, z zgodbo, z različnimi avtorji, v mirnem in sproščenem vzdušju Mestnega parka Maribor, na sredini promenade.

Na Pravljičnem potovanju bodo obiskovalci skozi vodene pravljice, zgodbe, pogovore, predstavitve, predstave in kamišibaj, spoznali različne slovenske avtorje, literaturo za otroke, mladino in odrasle. Od blizu se bodo predstavili pisatelji, pesniki, ilustratorji, pripovedovalci in ustvarjalci kamišibaja. Zasnovali smo različne teme, s katerimi se bodo lahko literarni avtorji in izvajalci povezali in nato poglobili v doživetje pravljičnega potovanja skupaj z obiskovalci. Na dogodkih bodo prisotne tudi založbe, ki bodo promovirale svoje dejavnosti, obiskovalcem pa tako ponudile možnost nakupa kvalitetne literature. Pridružili se bodo zavodi, ki se ukvarjajo s spodbujanjem bralne kulture ter knjižnice – k sodelovanju smo povabili Mariborske knjižnice in Univerzitetno knjižnico.

Spremljevalna aktivnost projekta: na voljo bo pester nabor knjig, revij in časopisov za prebiranje.

Z literarnimi predlogami in slovenskim jezikom utrjujemo interdisciplinarnost in kulturno-umetnostno vzgojo.

V bralno kulturo projekta želimo vključiti celotno knjižno verigo, ki vključuje avtorje, založnike, knjigotržce, knjižnice in bralce – le tako je knjižni krog sklenjen in veriga trdna.

V prvi vrsti je projekt namenjen razvijanju bralne kulture in uveljavljanju literarne ustvarjalnosti na mariborskem območju.

Osnovni namen projekta je obiskovalcem približati knjigo, pravljice, pripovedi, zgodbe ter poezijo in ponuditi kakovostna, priznana dela iz področja literature in besedne umetnosti.

Projekt povezuje otroke, mladino in odrasle, saj si skozi bogato vsebino in aktivnosti prav vsak najde nekaj, kar mu je zanimivo.

Projekt spodbuja promocijo ter podpira in pospešuje razvoj bralne kulture.

“Pravljice otrok ne naučijo, da zmaji obstajajo, otroci to že vedo. Naučijo jih, da je zmaje mogoče premagati.” pravi angleški pisatelj Gilbert Keith​ Chesterton. Pripovedovanje pravljic otroka sprosti, mu da občutek varnosti, kar pozitivno vpliva tudi na njegovo čustveno doživljanje, vživljanje v posamezne junake, domišljijsko ustvarjanje, iskanje novih, nenavadnih povezav ter odnosov in je zelo pomembno za kasnejše razumevanje bolj celovitih tekstov ter samostojno ustvarjanje besedil. Otroci ne morejo vzljubiti knjig, ali se ukvarjati s pisanjem, če jim ne beremo pravljic.

Namen projekta je, da vzljubimo knjige, pisanje, besedo, leposlovje, postanemo kritični, radovedni posamezniki. Spodbujamo vseživljenjsko učenje in raziskovanje ter nudimo prostor za druženje in kakovostno preživljanje prostega časa posameznika.

 

 PROGRAM PROJEKTA POTOVANJE V PRAVLJICE

 

Potovanje v morske pravljice z Zdenko Gajser (za otroke)

17. 8., 16.00

 Odsanjajmo v morje, pustimo sanjati, zaplavajmo v pravljico Punja in morski psi.

 ◊ Zdenka Gajser

 

Tok, tok pravljice – kamišibaj (za otroke in odrasle)

17. 8., 17.00

Kamišibaj je posebna umetniška oblika, ki tradicionalno izvira z Japonske. Majhna po svojih izmerah, a velika po svojih zmožnostih. To je pripovedovanje zgodb ob slikah na malem lesenem odru ali butaju. Metka Damjan je kamišibajkarka, ki prihaja z malho, polno zgodb.

◊ Metka Damjan, samozaposlena v kulturi

 

Povem ti zgodbo s Tonetom Partljičem – pripovedovanje zgodb (za odrasle)

17. 8., 18.00

Zgodbe so univerzalno orodje, ki ga človeštvo že od svojih začetkov uporablja za osmišljanje sveta, prenašanje znanja in ustvarjanje pomena. Z njimi se prenašajo kultura, zgodovina in vrednote, ki povezujejo ljudi med seboj (Maruša Grah).

◊ Tone Partljič

 

 

Potovanje v poletne pravljice z Alenko Spacal (za otroke)

18. 8., 16.00

 Odpotujmo na poletni izlet s Fižolčico.

◊ Alenka Spacal

 

 DVA KAMIŠIBAJA, DA O TRETJEM SPLOH NE GOVORIMO – pripovedovanje zgodb ob slikah (za otroke in odrasle)

18. 8., 17.00

 Robert bo s pomočjo tradicionalne japonske pripovedne tehnike kamišibaj uprizoril dve zgodbi. Afriško ljudsko pravljico Prepir in Paglavčevo obljubo, angleške avtorice Jeanne Willis.

V Prepiru bomo izvedeli, kateri del človeškega telesa je najpomembnejši. Druga zgodba nas bo učila, kako je z obljubami. Pripoved o spreminjanju sveta in o obstanku ljubezni skozi žabjo perspektivo.

◊ Robert Kereži, Mariborska knjižnica

 

Povem ti zgodbo z Borutom Gombačem – pripovedovanje zgodb za velike zgodbokusce (odrasle)

18. 8., 18.00

 Na plesišču obraza, nekje pod nosom, nenadoma divje zacepeta kocina, potem se ji v divjem plesu pridruži še ena, pa še ena in še ena in še ena in … In kmalu je tam okoli ust nora zabava stoterih broneno sivih dlak, ki se zvijajo v vse smeri sveta hkrati. To je brada, njen rahlo prestrašeni, a ponosni lastnik, pa bradač s priimkom (in rimo na) Gombač.

Ta tip, ki se ta hip skupaj z očali kratkovidno nagiba v računalnik, čeprav niti slučajno ni kakšen super čip, da bi zaradi njega vse računalnikove tipke postale čipke, ampak čisto povprečen človečnjak, je povedal, da mu je ime Borut.

◊ Borut Gombač

 

 Pravljica o možaku, ki je gradil hišo (za otroke)

19. 8., 16.00

 »Nekoč je živel možak, ki se dolgo hudoval zaradi hiše, v kateri je živel. Bila je namreč zelo majhna in skromna.« Tako se začne slikanica švedske avtorice Anne Höglund. Možak se z velikim navdušenjem in številnimi gradbeniki loti gradnje nove hiše. Prepričan je, da bo velikanska hiša končno v skladu z njegovo osebnostjo. A kljub neštetim risbam in izračunom ne gre vse po načrtih. Ravno nasprotno!

Medtem, ko sanja o popolnosti, čas teče in življenje mineva. Je možak pozabil na to, kar je zares pomembno?

Po pravljici sledi ustvarjalna delavnica izdelovanja hiške po želji.

◊ Založba Pivec

 

 Kam pa kam, kamišibaj? z Malim pa papirnatim gledališčem – pripovedovanje zgodb (za otroke in odrasle)

19. 8., 17.00

Kamišibaj je posebna umetniška oblika, majhna po svojih izmerah, a velika po svojih zmožnostih. Je pripovedovanje zgodb ob slikah na malem lesenem odru butaj, ki tradicionalno izvira iz Japonske. Zgodbe, ki se ujamejo v to malo gledališče, so zelo različne, od ljudskih, avtorskih, takih za odrasle, do poezije. Najraje pa pripovedujemo take, ki so za vso družino. V Mariboru deluje Malo pa papirnato gledališče, ki združuje pripovedovalce in pripovedovalke različnih slogov, vsem pa je skupna okuženost z virusom kamišibaja.
Špela Hren Juhart in Tanja Lužar sta navdušeni kamišibajkarki, ki šibata med zgodbami sem ter tja in opozarjata, kamišibaj je nalezljiv in neozdravljiv.

◊Špela Hren Juhart, Tanja Lužar, Malo pa papirnato gledališče

 

Povem ti zgodbo z Vidom Kmetič – pripovedovanje zgodb za velike zgodbokusce (za odrasle)

19. 8., 18.00

Fünfek ma vas rad – pa pohano tudi je zbirka 69-ih krajših zgodb, na prvi pogled nepovezanih, a jih kljub temu veže nekaj skupnega. So rezultat avtorjeve “krize srednjih let”, ki pa jo sam imenuje raje kar sreda, saj se mu zdi beseda kriza preveč negativna, kar pa srednja leta nikakor niso – prej nasprotno. Nekatere zgodbe so izmišljene, nekatere najdene v spominski knjigi možganov, dosti jih je namenil svojemu mestu. Vmes je nekaj popolnih nebuloz, pa tudi kakšen odziv na aktualne dogodke in odraz današnjega časa. Velika večina jih je začinjenih s kančkom humorja, (samo)ironije in mestoma tudi sarkazma.

◊ Vid Kmetič

 

TIHA MISEL –  UGLASBENA POEZIJA SREČKA KOSOVELA, koncert (za otroke in odrasle)

19. 8., 19.00

 V njej bije tiha misel in jo vabi v nedrja. Poezije, glasbe, občutka življenja, kajti brez nje je vse mimobežen stih, vržen v veter. Brezsmiselnost bivanja, v katerem je vse težje najti mir, upanje, hrepenenja. Zato Nika Solce živi v polnem pomenu in v zavetju lastne osame prisluškuje, kaj ji šepetajo zvezde ter se zbližuje s tistimi, ki vabijo na potovanja. Kajti bolj kot vse, se zaveda, da smo utrinek. Utrinek, ki za trenutek zablesti in brž zatem že odide v pozabo.

 ◊ Nika Solce

 

Projekt je podprt s finančno podporo Mestne občine Maribor, v sodelovanju Zavoda MARS Maribor, Mariborske knjižnjice, Založbe Pivec in Narodnega doma Maribor.