RAZSTAVA EME ŠIREC

FOTOGRAFSKI CIKEL KRALJIC PREOBLEKE

Otvoritev: ponedeljek, 2. februar 2026 // ob 18.00 // Kulturni inkubator

V ponedeljek, 2. februarja 2026, se v Kulturnem inkubatorju odpira fotografska razstava fotografinje Eme Širec. Razstava bo na ogled do konca meseca, na Prešernov dan, v nedeljo, 8. februarja 2026, pa bo možen tudi voden ogled.

Razstava predstavlja večletni fotografski cikel, v katerem se fotografinja Ema Širec posveča kraljicam preobleke oziroma drag queens. Oder razumem kot prostor transformacije, javne prisotnosti in zavestno oblikovane podobe, kjer se združujejo performans, glamur in jasna avtorska identiteta. Fotografije nastajajo v trenutkih, ko je podoba namenjena pogledu in ko je prisotnost na odru najizrazitejša, zato je osrednji fokus razstave na fotografijah, posnetih na raznolikih nastopih po vsej državi. Manjši del razstave vključuje tudi backstage in bolj intimne fotografije. Te ne predstavljajo ločene pripovedi, temveč delujejo kot kontekst odrskemu delu – kot vpogled v proces, delo in čas, ki omogočajo končni nastop.

Razmerje med odrom in zakulisjem razumem kot dopolnjujoče, ne kot nasprotje. Osrednji element cikla je čas. Skozi več let fotografiranja se razkriva stopnjevanje kakovosti tako v tehničnem smislu kot v samozavesti, izraznosti in odrski prezenci nastopajočih. Vidni so začetki, prvi nastopi in novi obrazi, hkrati pa tudi razvoj bolj izkušenih izvajalk, katerih odrski izraz se skozi čas poglablja in izostruje. Ta proces spremljam kontinuirano, z zavedanjem, da gre za dolgoročno gradnjo, ki še ni končana.

Posebno mesto v projektu ima kolektiv Haus of Vulva, s katerim sem svojo pot dokumentacije tudi začela. Ker izhajamo iz istega okolja, je bilo mogoče vzpostaviti dolgotrajno in neposredno spremljanje njihovega razvoja, ki se hkrati zrcali tudi v razvoju moje fotografske prakse. Razstava tako beleži vzporeden napredek – skupnosti in pogleda, ki jo opazuje. Vizualna postavitev združuje velike formate, ki posamezne odrske trenutke izpostavijo kot samostojne, skoraj ikonične podobe, ter fotografske skupke, sestavljene iz več kot sto manjših fotografij. Ti delujejo kot arhiv časa, ponavljanja in prisotnosti ter jasno nakažejo obsežnost zbirke in leta, preživeta za objektivom.

Kraljice preobleke fotografinja razume kot projekt o performansu, vidnosti in vztrajnosti, hkrati pa tudi kot zapis spremembe družbenega konteksta, v katerem ta umetniška praksa obstaja. Od prvih javnih predstavitev, zaznamovanih z nerazumevanjem in odporom ter tudi sežigom fotografij, do današnjega trenutka, ko so nastopi pogosto razprodani in vse pogosteje prepoznani kot legitimna oblika umetniškega izraza, se kaže postopno, a pomembno premikanje prostora sprejemanja. Projekt tako ne dokumentira le odrskih podob, temveč tudi čas, v katerem se spreminjata pogled in odnos do kraljic preobleke in skupnosti – ter mesto, ki jim pripada v sodobni kulturni krajini.