ZGODOVINA FOTOGRAFIJE IN FOTOGRAFSKE TEHNIKE

Človeštvo že vse od začetka spremlja želja po dokazovanju in razumevanju sveta, ki nas obdaja. Zagotovo so si ljudje marsikdaj želeli, da bi lahko določen trenutek ujeli v sliko, ki bi obstala za vekomaj. Želja se je iz nekdaj neverjetnega in prek številnih poskusov razvila ne le v umetnost, ampak v industrijo, v kateri dela več milijonov ljudi po vsem svetu.
Z izrazom fotografija opisujemo celoto postopkov, s katerimi brez čopiča ali svinčnika naredimo realistične in trajne podobe na materialu.
Začetki fotografije segajo daleč v preteklost. Vse se je začelo s camero obscuro. Izraz, dobesedno temna soba, označuje optični pojav, pri katerem se obrnjena slika osvetljenega predmeta skozi točkasto odprtino temnega prostora projicira na nasprotno steno. Kitajski filozof Mo-Ti je camero obscuro omenjal že v 5. stoletju pr. n. š., slavni grški učenjak pa je o njej poročal stoletje kasneje. Okoli leta 1500 pa je camero obscuro opisal Leonardo da Vinci in jo primerjal s človeškim očesom.
Leta 1550 je Girolamo Cardano povečal ostrino in svetlost slik z uporabo bikonveksne leče, leta 1568 pa je Daniele Barbaro izboljšal lastnosti upodabljanja s camero obscuro z vgradnjo zaslonk. Skoraj 100 let kasneje, leta 1646, je Atanazij Kircher opisal prenosno camero obscuro, leta 1685 pa Johann Zahn zasnoval zrcalnorefleksno camero obscuro.
Hiter razvoj fotografije se je začel šele v 19. stoletju. Leta 1802 je Thomas Wedgwood delal fotografske poskuse s papirjem in usnjem, ki sta bila prepojena s srebrovim nitratom, vendar nastalih slik ni znal ohraniti. Prva trajna fotografija iz leta 1827, »Pogled z okna posestva La Gras pri Saint-Loup-de-Varennes«, je nastala tako, da je Joseph Nicéphore Niépce kositrne plošče, prevlečene z bitumensko smolo, v cameri obscuri osvetljeval 8 ur.
Leta 1829 sta Niépce in Louis Jacques Mande Daguerre sklenila partnersko pogodbo za razvoj fotografije, leta 1835 pa je Daguerre odkril nastajanje latentne slike na posrebreni bakreni plošči, ki je bila izpostavljena hlapom joda in jo je bilo mogoče razviti s hlapi živega srebra – dagerotipija. Francoska vlada je odkupila Daguerrov izum in ga dala brezplačno na voljo svetovni javnosti.
Angleški izumitelj William Fox Talbot je naredil še korak dlje in ustvaril negativ. Postopek je imenoval kalotipija, vendar ga poznamo tudi pod imenom talbotipija.
1839 je angleški astronom John Herschell izumil način, kako fiksirati sliko: potopimo jo v raztopino kuhinjske soli. Istega leta je prvi uporabil termin fotografija, uveljavil pa je tudi termina pozitiv in negativ.
Slovenec Janez Puhar je leta 1843 odkril postopek fotografiranja na stekleno ploščo – heliotipija. Postopek se ni uveljavil, ker je bil nevaren zdravju.
Abel Niépce de Saint Victor je leta 1847 v kalotipiji papir nadomestil s steklom. V uradnih krogih velja za izumitelja fotografije na steklo.
Leta 1851 je Frederick Scott Archer predstavil svoj postopek z mokrim kolodijem – ferotipija ali tintipija. Stekleno ploščo je premazal z raztopino kolodija in jo še mokro izpostavil sončni svetlobi. Slika je bila ostra. Adolphe Martin je leta 1853 namesto stekla uporabil temno lakirano kositrno ploščo.
Prva barvna fotografija je nastala leta 1861, posnel pa jo je James Clark Maxwell, ki je dokazal, da je z mešanjem modre, rdeče in zelene mogoče dobiti katerokoli barvo svetlobe iz vidnega spektra.
Okoli leta 1880 je Richard Leach Meadox namesto mokrega kolodija kot medij uporabil želatino, ki je srebrove soli obdržala na steklu. Charles Bennet je naredil prvo suho želatinasto ploščo, ki je omogočila napredek in dokončno izpodrinila mokro kolodijsko ploščo. Leta 1887 je Hannibal Goodwin kot nosilec svetločutnih slojev uporabil prozoren in gibljiv celuloidni film.
Fotografiranje pa je bilo kljub vsemu še vedno zapleten postopek, vse do leta 1888, ko je George Eastman patentiral prvo boks kamero, ki je vključevala film v zvitku. Že leta 1890 je podjetje Kodak dalo na trg prvi fotoaparat, imenovan Brownie.
Otto Barnack je leta 1913 zasnoval prafotoaparat Leica za 35-milimeterske filme in leta 1925 se je začela velikoserijska proizvodnja njegovega naslednika. Leta 1929 je na tržišče prišel zrcalnorefleksni fotoaparat Rolleiflex.
Leta 1935 je družba Kodak razvila prvi barvni diapostopek, enako je leta 1936 naredila družba Agfa. Še istega leta je družba IHAGEE Dresden predstavila enooki zrcalnorefleksni fotoaparat Kine Exakta. Leta 1939 je bil izdelan najmanjši fotoaparat Minox, družba Agfa pa je predstavila barvni postopek negativ-pozitiv.
Leta 1947 je Edwin Land odkril črno-beli polaroidni postopek, 1969 pa sta Willard Boyle in George E. Smith izumila senzor CCD.
Leta 1972 je Willis Adcock patentiral digitalni fotoaparat, leta 1975 pa je Steven Sasson patentiral prototip digitalne kamere. Leta 1989 je Sony predstavil prvi digitalni fotoaparat Promavica MVC – 5000.