Vsakemu najstniku na misel še prepogosto pride – najstnica. Tako je zapisano v naših genih. To je bilo zakoreninjeno v nas, osebkom xy kromosoma. Saj verjetno je obratno tudi enako, a kdo bi vedel, kaj se podi po glavah oseb spola, kjer ja pomeni ne in ne pomeni ja.
In nekateri imajo to srečo, da so rojeni pod tisto zvezdo, kjer ti je podano, da si v svetu ljubezni uspešen. Resda si lahko besedo ljubezen razlagamo na več načinov. Tista hitra, plehka in zelo popularna pri mladih fantih je telesna. O njej radi besedičimo v neskončnost. Fuk gor, fuk dol, tisti nekoliko zrelejši pa kmalu tudi spoznajo, da je v ljubezni potrebno še kaj več kot le meso. Oseba, ne lutka. Punca, ki ti zanimanje vrača z zanimanjem. Dekle, ki ti vrne poljub in ne nastavi zgolj ustnic. V teh nezrelih letih je fantu kaj takega težko najti. Delamo se, da sle po tem ni. Prepričujemo sami sebe, dokler si ne začnemo verjeti. Globoko znotraj, tam, kjer v prsih tišči, pa se zavedamo kaj potrebujemo in se bojimo, da bomo ostali neuspešni.
***
1. (SP)OGLEDOVANJE
Ko hočemo kaj resnega, pravimo, da je pomembna notranjost. Večja laž ne obstaja. Pritegne te zunanjost. Notranjost, karkoli bi to že naj pomenilo, je pomembna kasneje, ko si želiš kaj več. Hodim po šoli, vidim sošolke in sosošolke, vidim dijakinje višjih in nižjih letnikov. Prijatelj te spozna z neatraktivno prijateljico, ki te spozna s prijateljico. Hodim po mojem Mariboru, na ulici vsak dan vidim neznanke. Zasedene ali nezasedene v tej fazi še nima veze. Sem opazovalec iz ozadja. Nenameren opazovalec. Potencialne partnerke so zgolj spekter izven vidnega fokusa, vse dokler ena ne izbriše ostalih. V tej fazi se konča ogledovanje.
Nastopi spogledovanje. Pozanimaš se o imenu. Začnem se spraševati, če sem ‘creep,’ ker sem že petič v uri šel na njen Instagram profil. Zbereš pogum in klikneš na ‘follow’. Če je stvar povratna, sledi prijateljstvo na Facebooku in začnem z nedolžnim pogovorom.
Z nedolžnim pogovorom, ki to dejansko ni, izveš ogromno. Če so njeni odgovori daljši od vrstice, si zmagal s prve. Po navadi ni tako lahko. Treba je vložiti nekaj truda in biti zanimiv, jo spraviti v smeh, navdušiti na kakšen drugi način. Razen če si Leonardo ‘fucking’ DiCaprio.
2. SREČANJE
Recimo, da se mi nasmehne sreča. Nebo se zjasni. Zmenim se za srečanje ob kavi. Kot prijatelja. Začnem jo osipavati s komplimenti, kar zna biti grozljivo efektivno. Kako opraviš preizkus efektivnosti? Če vsaj pet minut ne pogleda na svoj telefon, si zmagal. Začneš govoriti, poudarjati vajine skupne vrline. Najpomembnejša pa je preciznost. Ob začetku svoje šmek-šmek kariere me je znalo zanesti. Spominjam se punce, ki sem jo na prvem zmenku prijel za rit. Drugega zmenka ni bilo.
Ob koncu prvega srečanja si pribori drugo, ki bo prvi zmenek. A to veš le ti. Ona ne.
3. DRUŽBA
Preskočil sem korak zmenka. Vsak ima svoj slog, vsak mora svojega izoblikovati. Menim, da problem nastopi, ko postaneta ‘uradna’. Sem proti Facebook zvezam. »Relationship« status bo na mojih družabnih omrežjih ostal nespremenjen. Le redke bodo slike, ki bodo z njo. Pod sliko ji komentiram srčeka. To je največ, kar bom naredil. Zveza pred internetnimi prijatelji je razgaljena zveza. Odnos brez intime, ki je nujno potrebna za normalno delovanje dveh zaljubljenih osebkov. Na koncu bi se še počutil krivega za dvig sladkorja v krvi mojih poltisočerih online prijateljev.
Se držim za roke v javnosti? Da. Se zaližem pred prijatelji? Zakaj pa ne. Mi je nerodno? Včasih pa mi je. Sem oseba, ki nima nekega viška socialnega strahu. Flegmatičen do neznancev. Jaz se ne bom vtikoval v vas, če se vi ne boste v mene. Če me prizadaneš, te prizadanem nazaj. Če prizadaneš mojo drago, te prizadanem trikrat močneje nazaj. Nekako tako bi naj šlo.
4. INTIMA
Veliko mi pomeni. Nisem brezsrčnež, daleč od tega, a včasih bi se najraje samo dal dol. Izkoristila bi drug drugega. Se najdejo take. Lepo je, dokler en ne razvije čustev in se odnos ne začne podirati kot hišica iz kart ob pišu vetra. Včasih se sprašujem, ali je v mojem življenju to potrebno. Izmenjavanje telesnih tekočin. Hitro potešenje je kot lekadol ob angini. Ko pa imaš neko osebo res rad, je prvi dotik najpomembnejši. Če se ti ne zašibijo kolena, potem premisli še enkrat. Ko si na tej točki, razmišljanja več ni. Nastopijo primarni nagoni, ki se jim je treba prepustiti.
Priznam, da ne poznam občutka samih intimnih odnosov z osebo, ki bi mi pomenila kaj več. Morda so moje metode šmek-šmekanja napačne? Čemu potem ta tekst, če še sam nisem našel boljše polovice, ki bi me dopolnjevala?
***
Čar mladosti je, da lahko narediš kakršnokoli bedarijo in se lahko zgovarjaš na mladostniško norost. V teh občutljivih letih si nabiraš izkušnje, ki te bodo vodile skozi resna, zrelejša in težka obdobja kasnejšega življenja. Zdaj se naučiš, da popolnost ne obstaja. Najdeš še druge skrivnostne dimenzijem ki so ti prej bile nepoznane. V polkoraku med sanjami in stvarnostjo. Med zrelostjo in brezbrižnostjo. Zdaj najdeš svojo religijo, voljo ter idejo, ki te vodi kasneje skozi vse težave.
In ljubezen. Vseprisotna. Poželjiva. Včasih sramežljiva, drugič preveč direktna, nikoli pa ravnopravšnja, dokler ni popolna. To pa je ideal, križec na zemljevidu duše, ki ga iščemo vsi. Našel ga bom in vedel bom. Jata metuljev mi po trebuhu plesala bo, za šolo pozabljal bom, še kulija držati ne bom mogel. Mehka kolena in mravljici v mišicah. Mar je to – to? Da. Za to jokati. Da. Za to dihati. Da. Za to živeti!
