MARKO ORNIK: umetnik, producent, programski vodja

Na razstavi bo fokus usmerjen k delu priznanega mariborskega večmedijskega umetnika, producenta in programskega vodje Marka Ornika. Razstava bo predstavila segmente njegovega širokega polja delovanja od njegovih umetniških začetkov, kasnejših del kot je “Coffee to go”, video del, ki jih je za namen razstave zbrala in uredila Mirjana Rukavina, zvočnih del, ki jih je pripravil Tomaž Štandeker, ter plakatov Centralne postaje, ki jih je po idejni zasnovi
Marka Ornika oblikoval Sašo Gorjup. Nazadnje pa tudi pomembne izseke njegovega večletnega dela programskega vodje MFRU.

Arhitektura lebdenja
Video dela Marka Ornika

Ornikovo začetno ustvarjalno obdobje sega v glasbo, risbo in slikarstvo. Vse troje je v 90. letih prejšnjega stoletja združil v video, računalniško animacijo in grafiko, ki jih je leta 1994 pričel ustvarjati na študijskem oddelku Novi mediji, Univerze za uporabno umetnost na Dunaju. Še v t. i. “analognem obdobju” je na slikarska platna prenašal fotografske motive družinskih portretov, avtoportretov in športnikov. Po navadi v eni barvi, tako da so se podobe na platnu izrisovale kot silhuete,
sence ali obrisi figur. V iskanju večplastnosti podob in vsebin, še vedno znotraj “analognega”, je npr. uporabil več diafilmov maloslikovnega fotografskega formata, tako da jih je zložil v en dias in ga projiciral na steno ali slikarsko platno, ter tako ustvaril več vizualnih plasti oz. t. i. “layerjev”.

Najdene fotografije športnikov je obdelal z rdečo oljno barvo in jih tako izoliral v hermetičen prostor, ki je ena od stalnic Ornikovega avtorskega ustvarjanja videov in računalniških animacij v kasnejšem obdobju. Prehod od analognega k digitalnemu mu je odprl možnost poglobljene obdelave “found footage” video materialov, kreiranja abstraktnih animacij, lastnih video posnetkov in grafik, ki jih je s prefinjeno video montažo večplastno združeval, obdelal in jih po navadi z zvokom povezal v
enakovreden odnos. To mu je omogočila prav tehnologija devetdesetih, za razliko od tehnologije in vizualnih podob osemdesetih, ki so slonele predvsem na “enostavnem” kontrastu in simboličnih podobah.

V montaži je Ornik video materiale spreminjal v živo materijo, s katero je gradil prostore kontemplacije z občutkom potapljanja in lebdenja, kot je sam rad opisal svoja video dela in računalniške animacije. Ti, na novo nastali hermetično zaprti video prostori po občutju, do neke mere zmeraj temačno obarvani, so lahko bili zaključeno abstraktni ali pa se je skoznje prebijal junak in voznik formule ena.

Računalniško animirana potovanja po tunelih, gradnja koridorjev in video prostorov prebijanja in lebdenja so ključna konstanta Ornikovih avtorskih del znotraj gibljivih slik, ki se vedno vračajo in na novo prevajajo misel Arythona Senne, tragično preminulega voznika formule 1, in Ornikove inspiracije: “As soon as you touch this limit, something happens, and you suddenly can go a little bit further. With your mind power, your determination, your instinct, and the experience as well, you can
fly very high.”

– Mirjana Rukavina, september, 2023

Tekst k razstavi: Miha Vipotnik

Video (izbor): Mirjana Rukavina

Posebna zahvala: Brigiti Strnad, družini Marka Ornika, Tomažu Štandekerju