V čakanju na Red Bull

 

Ocene igralcev NK Maribor v 7. krogu #plts proti Rudarju (0:0)

Red Bull najbrž ne bi bil pomagal. Ali pa se je nanj čakalo predolgo. Krila Mariboru niso zrasla, energijskega šoka ni bilo. Maribor se je v Velenju postavil z namenom, da preboli teden, ko je izgubil najprej z Olimpijo, nato pa še trenerja.

 Osnovni cilj je bil pod taktirko Saše Gajserja, ki je prav danes obhajal štiri leta, kar opravlja vlogo pomočnika trenerja [opravljaj jo je tudi tokrat uradno], najbrž tako izpolnjen: odnesli so točko [a v bistvu izgubili dve], zadetka niso prejeli [komaj drugič v tekoči sezoni, prvič v Domžalah], najbrž tudi zato, ker sta bila oba štoperja – skupaj s Handanovićem – najboljši del.

Handanović je z Arghusom in Šulerjem poskrbel, da Rudar iz številnih predložkov z desne v drugem polčasu ni kronal [rahle] premoči, nakazane že v prvem polčasu, ko Maribor ni niti enkrat pomeril v okvir. V nadaljevanju se je to spremenilo, ampak ali je bil Radan na mestu [Mendy, Bajde] ali pa so se akcije prerano in brezzobo končale. 0:0 je zelo realen, a tudi trd rezultat z devetouvrščenim [a tudi v vzponu] Rudarjem. Dolgega miru tale remi pretirano ne bo ohranil – gotovo ne do vikenda, ko prihaja v Ljudski vrt Krka. 


Fotografija: Miloš Vujinović


Jasmin Handanović 7/10 Strela Prašnikarja in Jahića je odbil. Rešil je, ko je kazalo, da bi Rudar lahko skakal na after partyju žura, ki ga je v nedeljo imela Olimpija na čelu z Andražem Šporarjem. Tudi v drugem polčasu je bil zbran, na mestu, na žogi. Ni kaj, najbolj stabilen, znova je šel z glavo tam, kjer drugi ne bi upali niti z nogo.

Mitja Viler 5/10 Prepočasi, preprosto prepočasi. Tako v obrambi, še bolj pa v napadu. Trifković in Prašnikar sta šla zlahka mimo njega, še pogosteje pa nato Babić, ki je imel trening predložkov v nadaljevanju, česar pa Velenjčani na Vilerjevo srečo niso izkoriščali. Še toliko bolj se poraja vprašanje: zakaj je v Ljudski vrt prišel Erik Janža in, še bolj, zakaj sta ga zapustila Dejan Trajkovski in, še bolj, Matic Črnic?

Marko Šuler 7/10 Luka Prašnikar je zdaj videl, kako je, ko naletiš na trdne štoperje. Šuler ga je dobro pokrival, odbijal z glavo, podstavljal zdaj noge, zdaj telo in pazil. Zelo zbrano je pridal svoj delež, dobival vse dvoboje, v katere je šel previdno, pametno in ne nazadnje tudi uspešno.

Arghus 7/10 Ena redkih dobrih novic za vijoličaste. Arghus je nazaj, ravno v času, ko je voda že v grlo tekma, saj Rajčevića še dolgo ne bo nazaj, Gigli pa je odslužil kazen za izključitev proti Olimpiji. Se je pa v nadaljevanju ob dveh predložkih pokazalo, da mu manjka tekem, da ni še čisto prepričan, siguren sam vase.

Aleš Mertelj 6/10 Ni vprašanje, ali bi Mertelj lahko bil boljša opcija na desnem boku kot Damjan Bohar, ko Petar Stojanović še vedno poškodovan med publiko spremlja tekme. Vprašanje je samo, kdo je [v obrambi] slabša možnost, ker se je Mertelj mučil že z Kocićem in Ibheishehom, Bohar pa s Hentyjem. V napadu je imel Mertelj takoj v nadaljevanju priložnost, a mu je Radan pošten strel pošteno ubranil.

Dare Vršič 6/10 Povsem nemočno borben, da je še velenjska publika kričala, naj grejo poskusit mimo njega. Ali ni bil njegov dan ali je bilo kaj drugega, ne vem. Se je pa pošteno lovil na sredini, skušal narediti nekaj, vendar postavljen tako globoko, je imel težavo že stopiti na žogo, kaj šele kreirati kaj bolj obetavnega. 


Fotografija: Miloš Vujinović


Željko Filipović 5/10 Nikakor ne more skriti talenta, ki ga še vedno seveda ima. Zato je težko gledati, ko mu ne gre, ko namenoma počaka zadaj, ko premedlo začne akcijo in prelahko zapravi žoge, s katerimi se začne igra Maribora. Plačuje davek izžete in prebrane igre Maribora. Prav Filipović je eden tistih igralcev, ki bi nujno potreboval menjavo trenerja – če bi s tem seveda prišla tudi menjava nogometne filozofije, taktike, sistema…

Daniel Vujčić 5/10 Najbrž je nenormalno dolgo čakal na novo priložnost. Z Amirjem Derviševićem na klopi in »mladostno« izključitvijo lani proti Domžalam (eden od dveh nastopov v prvi ligi) niti ni pričakoval, da bo prišla tako hitro. In tako konfuzno. Na sredini je bila gneča, Filipović pa je bil tisti, ki je, če že, držal žogo. Ni se znal/smel/skušal odlepiti, se postaviti tako, kot se je njegova menjava Sallalich. Vprašanje, kdaj bo spet imel takšno priložnost.

Agim Ibraimi 6/10 Ko je v nadalčjevnaju zapravil še drugi prosti strel preprosto prelahko, je Zlatko Zahovič vstal, z razprostrtimi rokami, dal vedeti, da tega ne bo trpel več. Ampak Agima je to podžgalo, z glavo in žogo je skušal skozi zid, preusmerjal zdaj na levo, zdaj na desno, ampak iz vseh teh akcij ni bilo ene res konkretne, ki bi bila plod organiziranega truda.

Jean-Philippe Mendy 6/10 Čakal je in čakal, sam spredaj. A ko je končno dočakal, da je sredina prišla do žoge, je želel prehitro zdrveti naprej. Do gola, pred gol, za gol. In je dišalo po ofsajdih. Ko je šel nazaj po žogo, pa v duelih ni bil dovolj močen. Kar je skušal popraviti takoj v nadaljevanju, je Radan pohrustal, predvsem tisti duel ena-na-ena.

Marcos Tavares 6/10 Tako zelo se je moral vračati po žogo nazaj na sredino, da je že skoraj potoval skozi čas. Nekje v prvem polčasu je za trenutek tudi nekoliko izgubil živce, sunil in skušal, na vsak način, privleči na dan neki drugi Maribor. Borba na borbo na borbo. Kapetan nikakor ne popušča, skuša narediti vse, tudi prekrške zdaj že počne, vse, da bi se nekaj spremenilo… Pa se ne. (Pre)daleč od gola je (bil) najboljši strelec. 


Fotografija: Miloš Vujinović


MENJAVE

[66. minuta] Sintayehu Sallalich 6/10 Že takoj se je postavil visoko, levo, na svoje, da bi Maribor dobil širino, ki je z Vujčićem ni mogel imeti. Vendar hkrati je to povzročilo, da je imel Rudar avtocesto po mariborski levi strani, ki ji je bil nato Viler sam komaj kos. Strela, ki ju je ponudil, sta napovedala več, kot sta sprva obetala.

[80. minuta] Gregor Bajde 6/10 Znašel se je bolje kot Mendy, morda tudi zato, ker je Rudarju začelo zmanjkovati energije. Ampak navkljub temu je marljivo iskal prostor in ga našel, tik pred koncem, ko je imel po Mendyju še on randi z Radanom. Pomeril je na močno, na polno, kot da bi se bil želel znebiti vsega, kar se je nabralo… Ampak ne. Radan je ubranil. Mariborski napadalci so v vidni krizi kot nasploh cela ekipa, ki je na sedmih tekmah zabila komaj osem golov, od tega štiri Krškemu.

***
Saša Gajser 6/10
Če je bila glavna želja, da bo klub imel mir in se končno dvigne energija [in lakota], je bila petkova izjava, uperjena [tudi] v medije, neuspela taktika. V prvem polčasu je bil Maribor znova povsem brez energije in brez enega samega strela v okvir gola, v nadaljevanju je vse skupaj na oko delovalo bolje, pa tudi priložnosti so bile, toda niti obe bolj napadalni menjavi nista prinesli želenega cilja. Maribor je igral znova s praznino med sredino in napadom, igra je slonela na borbenih, a osamljenih Ibraimiju in Tavaresu, na drugi strani pa so najhujše rešujevali štoperji s Handanovićem na čelu. Za začasno, nadomestno rešitev je zadovoljiva opcija, za resen premik in odmik od mentalitete pod Šimundžo pa bo potrebna menjava trenerja.