Vetrinjski dvor je večnamenski prireditveni, razstavni in produkcijski prostor, prvenstveno namenjen izvajanju programov nevladnih kulturnih organizacij.

Vsebinsko delovanje je zasnovano glede na danosti prostorov in objekta ter v luči pomanjkanja trajnostnih programov in učinkov EPK, ki so umanjkali kljub trudu in ambicijam lokalnih kulturnih producentov. Možnost nadaljnjega razvoja mariborske kulture in kulturnih organizacij je v njihovi zmožnosti za povezovanje in v spodbujanju primernega podpornega produkcijskega okolja, ki vključuje in krepi nove, potrebam in zmožnostim prilagojene, produkcijske modele. Okolja, ki podpira ideje lokalnih akterjev in njihovo medsebojno in mednarodno povezovanje, ki spodbuja sodelovanje ustvarjalcev in producentov in ki temelji na (vzajemni) samopomoči in naredi-sam miselnosti.

Vetrinjski dvor ima zato dvojno življenje. Razstavišče, dvorana in atrij (ter občasno še kakšna projektna soba) delujejo kot kulturno prizorišče, ki je na projektni osnovi na voljo kulturnim producentom, po drugi plati pa zasebnim kulturnim organizacijam in iniciativam ter samostojnim ustvarjalcem na področju kulture in kulturnih industrij, omogoča prostorske in tudi tehnične pogoje za delovanje, po dogovoru pa tudi svetovanje in podporo pri produkciji.

Zgodovina objekta

Vetrinjski dvor je ena najpomembnejših meščanskih hiš v Mariboru. Začetki izgradnje segajo v prvo polovico 13. stoletja, v 16. in 17. stoletju pa se je stavba dograjevala in dobila sedanjo podobo, ki oklepa notranje dvorišče (atrij). Dvor sedaj nosi izvirno ime, ki ga je dobil po svojih prvih cerkvenih posestnikih iz kraja Vetrinj blizu Celovca, čeprav se je skozi čas ime spreminjalo glede na njegove lastnike (Breunerjev dvorec, Berdajsova hiša, Naskov dvorec). Med leti 1785 in 1806 je v objektu delovalo prvo mariborsko gledališče. V 19. stoletju je zgradba prešla v meščanske roke, menjavali so se bogati obrtniki, ki so prostore prilagajali svojim potrebam. Zadnji lastnik do razlastitve po drugi svetovni vojni je bil usnjar Alojz Nasko. Med letoma 2007 in 2010 je bil s pomočjo EU sredstev obnovljen, nakar je v letih od 2010 do 2013 služil kot sedež zavoda MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture.

V drugi polovici leta 2013 je prešel v upravljanje javnega zavoda Narodni dom Maribor, ki mu je namenil sedanje poslanstvo.

Več o stavbi: Wikipedia (http://sl.wikipedia.org/wiki/Vetrinjski_dvor)

Dogodki