Društvo za trajnostni razvoj Duh časa je organizacija, ki se zavzema za trajnostni razvoj, socialno enakost, skupno dobro, odprtokodno metodologijo ter 100% prehod na obnovljive vire energije. S svojim delom želimo javnosti prikazati možnosti, ki nam jih ponujajo odkritja v znanosti in tehnologiji, s katerimi bi zlahka dosegli naštete cilje. V društvu menimo, da izzivov, s katerimi se kot družba soočamo, ne moremo več reševati v okvirih tržne ekonomije. Tržni način gospodarjenja daje prednost dobičku pred skupnim dobrim, obenem pa nagrajuje pohlep in brezčutnost. Podjetja morajo skrbno varovati poslovne skrivnosti in lagati pri raziskavah, katerih izsledki škodijo njihovemu poslu. Trenutni globalni gospodarski model dejansko temelji na pomanjkanju, t.i. gospodarska rast pa v sebi skriva še temne plati: uničevanje in onesnaževanje okolja, trpinčenje delavcev v manj razvitih državah, globalne okoljske spremembe, krepitev centrov moči … Posledično se vedno težje uveljavljajo tehnologije in priložnosti, ki bi družbi sicer prinesle trajnejše rešitve ali splošno blaginjo, saj taki projekti že po definiciji ne prinašajo dobička. Zaradi izredne kompleksnosti sodobnega sveta ter soodvisnosti posameznih segmentov gospodarstva in družbe je po mnenju Društva Duh časa zmotno pričakovati, da bi najpomembnejše družbene izzive (lakota, pomanjkanje, kriminal, korupcija, onesnaževanje, uničevanje naravnega okolja in biotske raznolikosti, vojne …) sploh lahko kdaj rešili v okvirih trenutne tržne ekonomije. Temeljni vzroki za mnoge izmed naštetih težav so namreč že kot vrednote globoko zakoreninjeni v sam družbeni sistem, gospodarstvo kot ga poznamo, pa brez teh vrednot sploh ne bi moglo delovati.
IDEOLOŠKI VIDIK:
Da bi lahko prešli na gospodarstvo, osnovano na virih, moramo najprej odpraviti umetno postavljene meje med narodi, združiti moči in razglasiti vse Zemljine vire za skupno dediščino celotnega človeštva. Že danes bi morali v nerazvitem svetu graditi mesta prihodnosti (o kakršnih tu še sanjamo) z denarjem, ki ga je pohlep zahoda skozi stoletja vzel tem deželam. Tako bi s službami in denarjem podprli lokalno prebivalstvo med samo gradnjo, v nadaljevanju pa jim kot darilo pustili – celo mesto. Malčki, ki bi zrasli v tem novem okolju bi se gotovo izkazali kot posebno iskriva in prikupna generacija, ki bi jo vzljubil ves svet. “Razvita” zahodna družba v takem sistemu trenutno ne bi mogla živeti, oz. bi ga verjetno celo uničila. Za to bodo potrebna postopna prilagajanja in predvsem zelo učinkovit sistem izobraževanja, saj so vrednote današnje družbe povsem izkrivljene.
Na virih osnovano gospodarstvo se ne dotika vere in duhovnosti, saj so ta vprašanja prepuščena družbi oz. posamezniku. Predlagani sistem zgolj sistemsko naslavlja in rešuje življenjske potrebe ljudi in okolja, od katerega smo neizogibno odvisni. Pomembno je razumeti tudi to, da bi imeli v tako urejeni družbi lahko vsi popolno svobodo nad svojim življenjskim slogom. Tako bi lahko nekdo živel npr. popolnoma asketsko, brez tehnologije, v naravnem okolju in proč od mesta, pa vseeno po potrebi uporabljal vse uporabne prednosti sistema (npr. zdravstvena oskrba, transport, energija …). S prehodom na gospodarstvo, osnovano na virih, bi lahko ne le zmanjšali, ampak odpravili lakoto, pomanjkanje, družbeno neenakost, korupcijo in navsezadnje tudi vojne, človeštvo pa bi doživelo preporod v znanosti, umetnosti in duhovnosti.