Maribor center / Mali oder Narodnega doma Maribor

Pričevanja o odporu, moči spomina in globokem človeškem hrepenenju po lastni, četudi ne povsem popolni, Srečni ulici. Predstava Srečna ulica 12a je sicer res izmišljena zgodba, a nastala je na podlagi resničnih pogovorov z resničnimi ljudmi. Predstavlja življenja žensk, ki so jih zaznamovala nasilje v družini, spolne zlorabe, zasvojenost, travmatično materinstvo in odrivanje na družbeni rob. Skozi izpovedne, fragmentirane monologe se pred nami izrisujejo portreti življenj na samem robu preživetja, kjer sanje o “običajnem vsakdanu” ostajajo le skeleč privid. Med kruto resničnostjo in krhkim upanjem besede postajajo pričevanja o odporu, moči spomina in globokem človeškem hrepenenju po lastni, četudi ne povsem popolni, Srečni ulici. Predstava bo potekala v madžarščini, z angleškimi in slovenskimi nadnapisi. Rezervacije kart sprejemamo na rezervacije@ziz.si.

Predstava tematizira mizogine in stereotipne poglede na femicid. Ni ti dovolj, da sem nastala po tvoji podobi, iz tvojega mesa, kosti in krvi. In da nisem prišla niti do prve besede, ko si mi nadel svoje ime – Človekinja. Ne iščeš celote, želiš me ustvariti znova in znova. Da bi moja duša vedno trepetala, medtem ko se moje telo skriva. Da med svojim dihanjem v tišini poslušam, kako moje rebro poči. Predstava tematizira mizogine in stereotipne poglede na femicid. Nastala je skozi ustvarjalni proces mednarodne umetniške ekipe v sodelovanju z skupino več kot 20 žensk različnih generacij, izobrazbe in poklicev iz Novega Sada in okolice, ki v predstavi tudi nastopajo. Predstava bo potexkala v srbščini, z angleškimi in slovenskimi nadnapisi.

Kdaj in kako lahko telo postane subjekt, nosilec izkušnje, in ne le podoba za druge? Kdaj lahko v njem živimo, namesto da bi zgolj performirali? ČIGAVE OČI? raziskuje ponotranjen moški pogled – pogled, ki telo seksualizira, objektificira, nadzira. Predstava se skozi feministično optiko in radikalno utelešenost upira instrumentalizaciji telesa. Plešoče telo je pogojeno z zunanjimi koreografskimi zahtevami, izgublja avtonomnost in (p)ostaja kapitalistični stroj reproduciranja, zadovoljevanja ter nenehnega izboljševanja in napredka. Sila. Slina. Pekoča struktura. Želja. Vsa že doživeta plesna zgodovina. Forme. Linije. Gnanje. Več in bolje. Samokontrola. Kdo me gleda? Kako gledam samo sebe? Ples postane prostor osvobajanja, telesnost prostor védenja, gibanje dejanje upora. ČIGAVE OČI? ne prevprašuje le pogleda, temveč možnost ponovnega utelešenja. Rezervacije kart sprejemamo na rezervacije@ziz.si. Rdeče zore v Mariboru so produkcija Društva ZIZ, v koprodukciji s KUD Mreža in Narodnim domom Maribor - Vetrinjskim dvorom.